Številnim kritikom predloga koalicijske novele zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F) se je pridružila tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora in jo razcefrala. Ker iz zakonodajnega gradiva ne izhaja, da so predvidene rešitve posledica dognanj stroke, sta še toliko pomembnejši izčrpna utemeljitev in obrazložitev predlaganih rešitev, ki pa sta ravno nasprotno presplošni in pomanjkljivi. Nekatere rešitve so v protislovju z namenom iz obrazložitve, mestoma so sporne tudi z ustavnopravnega vidika (2., 14., 38. in 120. člen ustave). To je le nekaj splošnih ugotovitev ZPS, ki na lep način nakaže, da je ZZZiv-F tako luknjičav, da ga državni zbor, ki naj bi ga obravnaval na septembrski seji, ne bi smel sprejeti.
Nedodelano, pavšalno, nejasno ...
Poslanski zakon naj bi med drugim prepovedal cirkuse in cirkusom podobne prireditve, ki za nastopanje ali prikazovanje uporabljajo katero koli žival (doslej je prepoved veljala le za prostoživeče živalske vrste), ne pojasni pa vsebine, namena in posledic predlagane rešitve. Pravna služba državnega zbora opozarja, da je pojem cirkusom podobne prireditve zelo širok in bi lahko zajel tudi kasaške dirke, dresurno jahanje, agiliti … »Predlagana prepoved bi konkretno vsebino dobila šele z razlago v vsakem posamičnem primeru, kar je z vidika predvidljivosti prava in pravne varnosti nedopustno. Na zakonski ravni ne sme biti nobenega dvoma o tem, katero ravnanje je prepovedano,« še piše v pravnem mnenju ZPS.
Tudi za predlagano vzpostavitev mobilnih klavnic ZPS ugotavlja, da je ureditev nedodelana. Zmotilo jo je tudi določilo o popolni prepovedi privezovanja psov, saj se zadnja sprememba v zvezi s tem, ki je dopuščala izjeme glede privezovanja, uporablja šele od začetka tega leta. ZPS tudi poudarja, da bi morali predlagatelji pojasniti predvsem njene posledice tako za skrbnike psov kot tudi za zavetišča, lokalne skupnosti in tudi za pse, ki bi po predlagani spremembi lahko bili omejeni na manjši zaprti prostor (boks). ZPS se je nadalje obregnila ob vzpostavitev prehodnih hlevov in tudi v tem primeru ponovila: predlagana rešitev je pavšalna in nedodelana. Ni jasno določeno, kdo naj bi bil upravljalec prehodnih hlevov, od kod bodo črpali denar zanje, v katerih primerih lahko dejavnost oskrbe odvzetih rejnih živali izvaja tudi društvo ...
Vzporedni nadzor
Za doslej najbolj kritizirani del novele zakona o zaščiti živali, ta se nanaša na pooblaščene svetovalce za zaščito živali, ZPS pravi, da koncepta iz predlaganih določb ne morejo jasno razbrati. Obrazložitev je po njihovem zelo nenatančna in splošna, zato je tudi presoja predlagane ureditve otežena. Opozarjajo, da v tem primeru ne gre le za sodelovanje nevladnih organizacij, kot navaja obrazložitev. Zakon namreč uvaja obveznost inšpekcijskih organov, da pooblaščenega svetovalca (nevladno organizacijo) obveščajo o ugotovitvah in nadaljnjih ukrepih ter mu dajejo možnost, da (na podlagi subjektivne presoje) podvomi o strokovni odločitvi inšpekcijskega organa in zahteva ponovno presojo ugotovitev.
»Takšne določbe omogočajo nastavke za vzpostavitev vzporednega mehanizma nadzora, saj se predstavnikom nevladnih organizacij oziroma pooblaščenim svetovalcem podeljujejo določene pristojnosti, ki so sicer pridržane državni upravi,« navaja ZPS. »Takšna rešitev je sporna s pravnosistemskega vidika, saj posega v temelje ureditve inšpekcijskega nadzora. Sporna je tudi z ustavnopravnega vidika, kajti nevladne organizacije so v svoji biti neodvisne, zato ne smejo biti vključene v delovanje državnih organov s pravnosistemskimi nadzornimi ali celo inšpekcijskimi nalogami ali dopolnilnimi nalogami, ki bi bile vzporedne nalogam državne uprave,« med drugim piše v mnenju ZPS.
