Poslanci bodo prihodnjo sredo, 3. septembra, na izredni seji DZ opravili tretjo obravnavo predloga novega zakona o medijih, na kateri naj bi ta dolgo pričakovani zakon tudi dokončno potrdili. Na ministrstvu za kulturo so za Dnevnik povedali, da je bil zakon z vsebinskimi amandmaji dopolnjen na drugi obravnavi in da dodatni amandmaji za zdaj niso predvideni.
Sprejemanje novega krovnega medijskega zakona, ki po navedbah ministrstva za kulturo prinaša »prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot dvajsetih letih«, se sicer vleče že kar nekaj časa. Prvi predlog zakona o medijih je bil predstavljen decembra 2023, po leto dni trajajočem koalicijskem in medresorskem usklajevanju pa ga je vlada sprejela na zadnji dan lanskega leta.
Prestavljanje zakona
Državni zbor je v začetku februarja po prvem branju predloga zakona odločil, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, odbor DZ za kulturo pa je 9. aprila potrdil dopolnjeni predlog, ki je vključeval približno 50 koalicijskih dopolnil. Poslanci so konec aprila sklenili, da vlada pripravi predlog zakona za tretjo obravnavo. DZ bi moral o njem odločati sredi maja, a je koalicija predlagala umik obravnave z utemeljitvijo, da je pred dokončnim sprejemom zakona treba opraviti dodaten razmislek o podanih pripombah in ustreznosti rešitev.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) so se na zamik odzvali z ogorčenjem. Čeprav s predlogom novega zakona niso zadovoljni, pa že vrsto let opozarjajo, da je čimprejšnji sprejem zakona nujen za slovensko novinarstvo. Medtem so se v javnosti vrstila ugibanja, da je koalicija predlog zakona umaknila zaradi strahu pred morebitnim naknadnim zakonodajnim referendumom. Največja opozicijska stranka SDS, ki ne skriva, da predlogu zakona o medijih ni naklonjena, je namreč malo pred tem slavila prepričljivo zmago na referendumu o dodatkih k pokojninam za umetnike. Koalicijski partnerji so sicer takšne domneve v uradnih izjavah zavrnili.
Čakali so, da se zadeve izkristalizirajo
Na ministrstvu za kulturo nam razlogov za to, zakaj so s potrditvijo novega medijskega zakona čakali vse do septembra in zakaj so se za njegov sprejem odločili zdaj, niso želeli izdati, temveč so nas napotili na izjavo vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataše Avšič Bogovič. Ta je za N1 povedala: »Skrajni čas je, da se ta zakon sprejme, ker se tega področja več let ni nihče dotikal. Smo pa zdaj bistveno bolj preudarni kot na začetku, ko smo želeli nekoliko pohiteti, in pri vsaki zadevi iščemo dialog z vsemi deležniki. Politika je stvar dialoga in iskanja kompromisov.«
Dobro obveščeni viri, ki pa ne želijo biti imenovani, so povedali, da je koalicija že ob drugi obravnavi zakona sklenila, da si čez poletje vzame čas, da se zadeve »izkristalizirajo«, dokončno odločitev pa sprejme po poletnih počitnicah. Obravnave zakona po njihovih navedbah niso prestavljali zaradi strahu pred referendumom, saj se zakon ne spreminja in je ta možnost odprta tudi zdaj.
Predlog novega zakona naj bi sicer po pojasnilih ministrstva za kulturo obravnaval vse bistvene težave slovenskega medijskega prostora. Tako med drugim predvideva nove oblike državne pomoči za medije, pregled nad medijskim lastništvom in preprečevanje medijske koncentracije, prvič pa tudi upošteva vplive digitalizacije na medije.
