Državni zbor je konec junija sprejel novelo zakona o urejanju trga dela z več dobrimi rešitvami za delavce, ki pa še ne velja, saj je Sindikat delavcev migrantov Slovenije vložil pobudo za zakonodajni referendum, prvega septembra pa nameravajo začeti zbirati 40.000 podpisov, na podlagi katerih bi lahko vložili zahtevo za razpis referenduma. Razlog za nezadovoljstvo sindikata je en sam zakonski člen, ki ukinja višji znesek denarnega nadomestila za obmejne delavce, torej tiste, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in se v drugo državo članico EU, evropskega gospodarskega prostora ali Švico dnevno ali najmanj enkrat tedensko vozijo na delo.
Blokada zakona
Po mnenju ministrstva za delo je šlo za neupravičeno ugodnejšo obravnavo te skupine delavcev, ki se jim je priznalo nadomestilo v višini največ 1785 evrov za največ tri oziroma pet mesecev. Po novem bi bili izenačeni s slovenskimi delavci.
Nadomestilo za brezposelnost v Sloveniji je bilo medtem zadnjih 12 let omejeno na najmanj 530 oziroma največ 893 evrov bruto ne glede na višino plače, z novim zakonom pa se v prvih treh mesecih, ko znaša 80 odstotkov od osnove, za vse delavce dviguje na najmanj 70 odstotkov in največ 130 odstotkov minimalne plače in se bo z njeno rastjo tudi usklajevalo. Preračunano to trenutno pomeni najmanj 894 in največ 1661 evrov bruto. Nova višina bi se uveljavila s 1. januarjem 2026.
Obmejni delavci z višjimi plačami bi bili v primeru uveljavitve zakona, ki bi črtal njihovo ugodnejšo obravnavo, prehodno torej v resda v slabšem položaju. Toda že z začetkom leta 2026 bi bila razlika med novim najvišjim nadomestilom in posebnim nadomestilom za obmejne delavce le še dobrih sto evrov, z uskladitvijo minimalne plače pa bi se nadomestila predvidoma izenačila. V naslednjih letih bi bili v primeru ohranitve sedanje višine, ki je določena v absolutnem znesku, delavci celo na slabšem. Koliko obmejnih delavcev bi zakonska sprememba prehodno lahko prizadela, je praktično nemogoče napovedati, saj ni mogoče predvideti, koliko jih bo izgubilo zaposlitev in kakšno plačo prejemajo, po ocenah pa gre glede na razmere na trgu dela za razmeroma majhne številke. Trenutno nadomestilo za brezposelnost prejema manj kot 400 obmejnih delavcev.
Zakon poleg dviga nadomestila, ki je sicer naletelo na nekaj kritik, tudi ministrstva za finance, prinaša več drugih koristnih rešitev, med drugim povečanje dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev, krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo, spodbudo za zaposlitev brezposelnih starejših delavcev, višje plačilo za izvajanje javnih del, strožja pravila agencijskega dela … Poleg tega je na zakon vezano črpanje evropskih sredstev v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Predlog rešitve spora: prehodno ne bi bili na slabšem
Na ministrstvu za delo si zato prizadevajo, da bi morebitni referendum, ki bi za najmanj pol leta zamaknil uveljavitev novele, in z njim povezane visoke stroške preprečili oziroma da bi pobudniki od njega odstopili. Kot so nam potrdili, so že pripravili predlog nove novele zakona, s katero za obmejne delavce predvidevajo prehodno obdobje. Zanje predlagajo ohranitev posebne višine nadomestila do takrat, ko bo na novo določeno najvišje nadomestilo po novem zakonu doseglo višino 1785 evrov. Tako bi preprečili poseg v že pridobljene pravice obmejnih delavcev.
Mario Fekonja, predsednik sindikata delavcev migrantov, nam je pojasnil, da predlagana rešitev zanje še vedno ni sprejemljiva, saj obstoječi zakon dodeljuje najvišje nadomestilo tri oziroma pet mesecev (kdor je v drugi državi državi dopolnil najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih), novi zakon pa samo tri mesece. Obmejni delavci bi bili ob izgubi zaposlitve tako lahko prikrajšani tudi za 3000 do 4000 evrov.
V sindikatu se sklicujejo tudi na evropsko uredbo, ki določa, da se socialne pravice, pridobljene v drugi državi zaposlitve, ob prehajanju med državami ne izgubijo. »Če dopustimo, da se ignorira evropska zakonodaja, in se tako rekoč odrečemo pravici do prenosa pravic, ki jih določa evropska uredba, ne bomo nikoli deležni ugodnejše obravnave, če se v tujini slučajno zakonodaja spremeni v tej smeri,« je izpostavil Fekonja.
Referendum kot orodje zavlačevanja
V zvezi z očitki o zlorabi referenduma pa je priznal, da se v sindikatu zavedajo, da blokirajo nekaj dobrih rešitev zakona, a da jim, potem ko v zakonodajnem postopku njihove pripombe niso bile upoštevane, ni preostalo drugega, kot da začnejo postopke za referendum. »Ministrstvu tudi zamerimo, da se niso z nami pogovorili že ob pripravi zakona,« je poudaril. Pri referendumu kljub ministrskemu predlogu rešitve za zdaj vztrajajo, čeprav vedo, da »morda ne bomo uspeli oziroma najverjetneje ne bomo uspeli«, vse to pa zato, da čim bolj zavlečejo uveljavitev zanje sporne določbe zakona, ki bi delavcem prehodno znižala nadomestilo.
Čakajo pa tudi na morebitni naslednji korak ministrstva, potem ko so njegov zadnji predlog zavrnili. »Vztrajanje pri referendumu je nerazumno, saj s tem ne škodijo le delavcem, ki bi s padcem zakona izgubili med drugim višja nadomestila za brezposelnost, skrajšani delovni čas za starejše delavce in druge izboljšave, pač pa škodijo tudi interesom obmejnih delavcev,« so se odzvali na ministrstvu.
