Pomanjkanje negovanih postelj v Ljubljani sovpada z opozorili o premajhnih bolnišničnih zmogljivostih. Na nekaterih oddelkih UKC Ljubljana je iz dneva v dan manj možnosti za sprejem bolnikov, ki pomoč potrebujejo na novo.
K težavam pri sprejemanju bolnikov prispevajo premajhne bolnišnične zmogljivosti osrednje Slovenije, opozarjajo na nekaterih oddelkih UKC Ljubljana. To sovpada z zagatami ob zaključku akutnega zdravljenja pacientov v bolnišnici. Številni bolniki v ljubljanskem UKC ostajajo, ker ne morejo drugam. Na kliničnem oddelku za nevrokirurgijo je bilo v začetku tega tedna 16 bolnikov, ki potrebujejo predvsem zdravstveno nego in občasno klinično preverjanje stanja. Zaradi pomanjkanja različnih oblik pomoči po zaključku zdravljenja je bilo tako zasedenih kar 37 odstotkov razpoložljivih postelj oddelka. Težava postaja neobvladljiva, so bili odkriti na oddelku za nevrokirurgijo.
Brez sekundarne bolnišnice
Vpliv tega dogajanja je enormen, je bil jasen predstojnik nevrokirurškega oddelka Borut Prestor. Med posledicami je prikrojevanje ali zmanjševanje operativnega progama, otežena bodo tudi zdravljenja v okviru programa za skrajševanje čakalnih dob. Zaradi velikih delovnih obremenitev odhajajo srednje in diplomirane medicinske sestre. Zdravniki specialisti pa se ne morejo posvečati kompleksnim in zahtevnim novim primerom, ko pacienti potrebujejo univerzitetno terciarno zdravljenje na vrhunskem nivoju, je opozoril Prestor. »Posledično seveda upada kakovost celotnega dela, dvigujejo pa se stroški negovalnega zdravljenja, ki ne sodi v terciarni okvir,« je dodal.
Razlogi za dogajanje so sistemske narave, ugotavlja Prestor. Domovi starejših občanov ne sprejemajo kroničnih bolnikov, postelj v negovalnih bolnišnicah pa je daleč premalo. A to nista edini težavni okoliščini. »Ljubljana kot največja regija nima nobene sekundarne in dovolj velike negovalne bolnišnice. Periferne bolnišnice take bolnike iz njihovega primarnega bivalnega okolja zavračajo in se sklicujejo na splošno znano pomanjkanja kadra, kar postaja še večji problem v terciarni ustanovi,« je ozadje trenutnih razmer opisal predstojnik. Poleg širitve mreže negovalnih bolnišnic in lažjega prehoda v zdraviliško zdravljenje ali na rehabilitacijo v univerzitetni inštitut Soča vidijo na oddelku rešitev tudi v sekundarni bolnišnici v Ljubljani. Sprejemanje bolnikov na nadaljevanje negovalnega zdravljenja v bolnišnicah, od koder bolniki prihajajo, pa bi moralo biti po njihovem obvezno.
Postelje na hodniku
Da ima osrednja Slovenija nesorazmerno malo tako imenovanih sekundarnih postelj, izpostavlja tudi Samo Plut s kliničnega oddelka za gastroenterologijo. UKC Ljubljana je terciarna (v tem primeru gre za najzahtevnejša zdravljenja bolnikov iz vse države, op. p.) in sekundarna bolnišnica, je spomnil. Težave z zmogljivostmi se, tako kot pri odpustih, vlečejo že leta. Na gastroenterološkem oddelku so morali postaviti zasilne postelje na hodniku, ob sedanjih razmerah pa so »žal primorani v neprimerne razmere sprejeti akutno bolne ali bolnike po posegih«.
Vodja centra za geriatrično medicino Gregor Veninšek poudarja, da rešitev ni zgolj enodimenzionalna. Med smotrnimi ukrepi je po njegovem vzpostavljanje geriatričnih enot, kjer jih še ni, in povečanje centra za geriatrično medicino v UKC Ljubljana na vsaj sto postelj. Med možnimi potmi pri oskrbi starejših bolnikov je tudi združitev geriatričnih oddelkov in negovalnih bolnišnic. »Specifična geriatrična rehabilitacija poveča število odpustov pacientov v domače okolje,« je izpostavil Veninšek. Osebje teh oddelkov bi lahko sodelovalo tudi v tako imenovani bolnišnici na domu, ko so posamezniki ustrezne oskrbe deležni v svojem okolju ali v domu starejših občanov. Potrebni so tudi javnozdravstveni ukrepi za krepitev telesne zmogljivosti prebivalcev in preprečevanje krhkosti po 65. letu, meni Veninšek. Pri odraslih pa bi bilo smotrno poleg parametrov, kot je krvni tlak, med drugim spremljati tudi mišično moč, hitrost hoje in prehranjenost. Tako bi lahko hitreje opazili, pri katerih pacientih je upadanje nesorazmerno. Tudi mlajši prebivalci lahko izgubljajo mišično maso, je ponazoril: prebivalcem bi lahko v takih primerih pokazali ustrezne vaje in se odzvali na morebitne specifične težave.
Izogniti se je treba »sesuvanju« oskrbe
Po oceni Vilme Urbančič Rovan, ki vodi diabetološki oddelek na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, bi bilo dobro narediti vse za kadrovsko okrepitev v domovih starejših občanov. Odpiranje novih negovalnih oddelkov v zdravstvu pa bo imelo po njenem mnenju smisel šele, ko bo na razpolago dovolj negovalnega kadra. »V nasprotnem primeru bomo imeli lepe, nove prostore, v katerih ne bo ljudi, ki bi delali. Iz bolnišnic tega kadra ni mogoče preprosto preseliti v nove negovalne oddelke, saj bi se v tem primeru do konca sesula bolnišnična oskrba,« je opozorila.
Mnogi bolniki, ki jih za zdaj ne morejo odpustiti ne domov ne v drugo ustanovo, imajo več bolezni in so slabše pokretni. Med njimi so tudi bolniki s pridruženimi okužbami, kjer je potrebna izolacija v sobi, je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za urologijo Tomaž Smrkolj. Zaradi težav z odpusti se slabša oskrba bolnikov, ki dejansko potrebujejo zdravljenje, opažajo na urološkem oddelku, povečana pa je tudi možnost prenosa okužb med pacienti.
Predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo Matej Cimerman ob tem opaža naraščanje poškodb starostnikov, ki spremlja staranje prebivalstva. Poleg zadostnega števila mest v domovih starejših bi potrebovali tudi dovolj veliko negovalno-rehabilitacijsko ustanovo, je tudi Cimermam izpostavil sedanje nezadostne zmogljivosti. Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Samo Zver pa vidi eno od možnosti tudi v boljši dostopnosti nege na domu, ki bi bila na voljo na napotnico.
