S tekmo med reprezentancama Angole in Italije se je v petek začelo svetovno prvenstvo v košarki 2023, ki ga gostijo Japonska, Indonezija in Filipini. Slovenska reprezentanca bo pod vodstvom Luke Dončića prvo tekmo odigrala v aoboto popoldan proti ekipi Venezuele. Toda svetovnega prvenstva, ki bo trajalo vse do 10. septembra, si ne bodo mogli ogledati vsi državljani. Pravice za prenos tekem namreč ni uspelo pridobiti Radioteleviziji Slovenija, ki bi ogled omogočila vsem državljanom, pač pa je pravice za prenos pridobila družba United Group oziroma njen telekomunikacijski operater Telemach, je razvidno iz podatkov na spletni strani Fibe. To pomeni, da bo v Sloveniji prenos vseh tekem v živo opravljal le program SportKlub. Programov SportKluba pa ne vsebujejo sheme ostalih treh (od štirih) velikih operaterjev. Telemachovi programi dosegajo le slabo tretjino slovenskih gospodinjstev.
Tekme zgolj slovenske reprezentance bo medtem mogoče spremljati tudi na Šport TV (družbi sta povezani, United Group je konec junija pri Agenciji za varstvo konkurence priglasila prevzem izdajatelja programov Šport TV, podjetja ASPN). Tekme slovenske reprezentance si bo tako lahko ogledal širši krog državljanov, a ne vsi. Namreč, ne glede na to, da imajo naročniki vseh operaterjev v kateri od svojih shem tudi program Šport TV, tega nimajo v vseh svojih shemah. To pa pomeni, da državljani, ki ne plačujejo ustrezne sheme, nimajo možnosti ogleda tekem. Eden izmed teh je T-2, ki nabore športnih programov ponuja šele z drugo shemo po vrsti (torej ne najcenejšo), imenovano M.
Bodo izpolnili zakonski pogoj?
Zakon sicer določa, da lahko dogodek, ki je na seznamu najpomembnejših, prenaša le tisti izdajatelj televizijskega programa, do katerega ima dostop 75 odstotkov prebivalcev Slovenije. Na tem seznamu je tudi prenos svetovnega prvenstva v košarki, in sicer tekme slovenske reprezentance, četrtfinala, polfinala, tekme za tretje mesto in za finale. Še več, zakon tudi določa, da izdajatelj, ki pridobi pravice za prenos, ne sme onemogočiti prenosa posameznega dogodka, ki je pomemben za javnost v Sloveniji ali EU, »pomembnemu delu gledalcev na neplačljivem televizijskem programu«. Operater lahko ta zakonski pogoj izpolni bodisi prek nacionalnega radiodifuznega omrežja ali prek operaterjev, kjer pa mora biti program na voljo v shemi, ki je dostopna vsem njegovim naročnikom storitve televizije.
Nedvomno bi te pogoje izpolnjevala Radiotelevizija Slovenija, katere pokritost države je skoraj 100-odstotna. RTVS se je sicer potegovala za pridobitev pravic za prenos tekem, a kapitalsko ni uspela konkurirati korporaciji United Group in tako pravic ni mogla kupiti. Na ministrstvu za kulturo ob tem pravijo, da je (tudi) pridobivanje pravic za prenose športnih dogodkov predmet izključno tržne svobode, zato pravice pridobi tisti, ki imetniku pravic ponudi najboljšo ceno. »Zakon, ki bi RTV Slovenija omogočal prednostno pridobitev pravice do prenosa športnih dogodkov, ne obstaja, zato RTV Slovenija prenaša zgolj tiste športne dogodke, za katere lahko pridobi pravice, in sicer v skladu s profesionalnimi standardi in materialnimi zmožnostmi javnega zavoda,« so zapisali na kulturnem ministrstvu.
Ali United Group preko programov SportKlub in Šport TV izpolnjuje vse zakonske pogoje, mora načeloma presoditi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). »Agencija ne more prejudicirati morebitne kršitve zakona, saj lahko nadzor pogojev izvede šele takrat, ko pride do prenosa nekega televizijskega dogodka,« so na Dnevnikova vprašanja odgovorili iz Akosa. Ob tem so izpostavili, da se okoliščine spreminjajo dnevno, in sicer vse do začetka prenosa, kar je sodeč po določilih zakona povsem sprejemljivo.
Jih regulator sploh
lahko kaznuje?
Precej dodatne zmede v to neugodno situacijo vnaša še dejstvo, da je družba United Group registrirana v Luksemburgu, omenjen slovenski seznam najpomembnejših dogodkov pa ni bil objavljen v Uradnem listu EU, zato se postavlja vprašanje, ali je za tujega izdajatelja sploh zavezujoč. »Agencija tako dogajanje spremlja in bo v skladu s svojo nadzorno funkcijo v primeru prejema prijave suma kršitve zakona ali na podlagi lastne prepoznave kršitve ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi,« so še zapisali na Akosu.
Z ministrstva za kulturo pa so za Dnevnik sporočili, da pravkar prenavljajo omenjeni seznam najpomembnejših dogodkov in pripravljajo notifikacijo pri evropski komisiji, da države članice medsebojno priznajo veljavnost seznama v EU. »Ko bo seznam medsebojno priznan na ravni EU, ga bo Republika Slovenija lahko v celoti uveljavljala in od subjektov, ki so pridobili izključne pravice za prenos ter imajo sedež v drugi državi članici EU, zahtevala izpolnjevanje pogojev, določenih v zakonu, to je pokritost 75 odstotkov prebivalstva in brezplačnost predvajanja,« so zapisali.
