Ustavno sodišče je nedavno ugodilo ustavnima pritožbama v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze in posvojitvijo otrok ter ugotovilo protiustavnost nekaterih aktualnih zakonskih določb, ki istospolnim parom preprečujejo poroke in posvojitev otrok. Ustavni sodniki so dali poslancem šest mesecev, da ustrezno spremenijo zakonodajo, in določili, da se do takrat »šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb« in da za istospolne pare, ki živijo v partnerski zvezi, veljajo enaka pravila za posvojitev otrok kot za poročene raznospolne pare.
(Ne)dopustnost referenduma
Docentko za pravne predmete na ljubljanski fakulteti za družbene vede Barbaro Rajgelj in pravnika Marjana Kosa s katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti smo vprašali, kako razumeta to, da je ustavno sodišče nedavno z odločbo ugotovilo in odpravilo neustavnost obstoječe zakonodaje, čeprav je leta 2015 dopustilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je pravno izenačila istospolna in raznospolna partnerstva in torej že tedaj odpravila omenjeno neustavnost. Med odločitvama ustavnega sodišča je namreč minilo sedem let, torej sedem dodatnih let diskriminacije istospolnih parov. Oba sogovornika sta poudarila, da je odločanje ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma drugačen postopek z drugačno logiko kot odločanje o ustavnosti zakonske ureditve.
Podlaga za odločanje o dopustnosti referenduma je bil 90. člen ustave, po katerem referendum ni dopusten zoper zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju osnovnih pravic ali drugo protiustavnost. Večina ustavnih sodnikov je takrat menila, da ta določba pomeni, tako dr. Barbara Rajgelj, da je mogoče prepovedati referendum le zoper zakon, ki odpravlja protiustavnost, ki jo je prej že ugotovilo ustavno sodišče. Ker torej pred sedmimi leti še nismo imeli odločbe, kakršno je ustavno sodišče izdalo letos, je bil takrat referendum dopuščen. »Čeprav takšna ozka interpretacija iz besedila ustave ne izhaja, pa se zdi razumljiva, saj od ustavnega sodišča ne moremo zahtevati, da ob odločanju o dopustnosti referenduma naredi obsežno in poglobljeno presojo ustavnosti celotnega področja, na katerega se zakon nanaša. Takšna presoja se izvede v postopku presoje ustavnosti zakona, za katero si ustavno sodišče lahko in tudi mora vzeti več časa kot v primeru odločanja o referendumu,« je pojasnila dr. Rajgljeva.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zavrnjena leta 2015 na referendumu, je uredila tudi dedovanje istospolnih partnerjev. V zvezi s tem so sicer ustavni sodniki predhodno že ugotovili obstoj protiustavnega stanja, a je novela po mnenju ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost na področju dedovanja odpravljala le posredno. Poleg tega so takrat v obrazložitvi poudarili, da novela zakona s tem, ko spreminja opredelitev zakonske zveze, posredno posega v ureditve okoli 70 področnih zakonov.
Prihaja do podaljševanja protiustavnih stanj
Marjan Kos je komentiral, da je ustavno sodišče z odločitvijo iz leta 2015, s katero je dopustilo izvedbo zakonodajnega referenduma o omenjenem zakonu, pravzaprav preprečilo »zlorabo« 90. člena ustave. »Državni zbor bi sicer lahko v zakone sistemske narave vstavljal posamezne določbe, s katerimi bi odpravljal protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo ustavno sodišče, s tem pa preprečil razpis zakonodajnega referenduma o celotnem zakonu vključno z vprašanji, ki z obstoječo protiustavnostjo niso povezana.« Podoben pomislek se je nedavno pojavil ob sprejemanju zakona proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, ki ga je v parlamentarni postopek vložil Inštitut 8. marec. Zakon, ki posega v enajst različnih zakonov, med drugim vsebuje tudi novelo zakona o dohodku pravnih oseb, ki pa je izvzeta iz referendumskega odločanja.
Čeprav torej dopustitev referendumskega odločanja ne preprečuje ustavnemu sodišču, da ne bi v kasnejši odločbi ugotovilo, da je neka ureditev protiustavna, pa lahko takšna odločitev privede do tega, da se protiustavnost na področju človekovih pravic dejansko ne odpravi. To se je v konkretnem primeru tudi zgodilo. »Kot jasno izhaja ravno iz tega primera, je ključni problem takšne ureditve, da terja podvajanje postopkov pred ustavnim sodiščem. S tem prihaja do podaljševanja protiustavnih stanj in povzročanja dodatnih stroškov posameznikom, da ti lahko uveljavijo svoje pravice. Z drugačno interpretacijo 90. člena ustave s strani ustavnega sodišča bi se bilo temu v prihodnje mogoče izogniti,« je bil jasen Kos.
