Ob prvem letošnjem razpisu za specializacije so bili v zdravstvenem resorju opazno zadovoljni. Za družinsko medicino se je odločilo 42 kandidatov. Prostih mest je glede na zadnjo objavo še 15, rezultata pa so se razveselili tudi v zdravniških vrstah. Skoraj polovica mest po drugi strani ostaja nezasedenih pri pediatriji: ob 29 je bilo prijav 15. Ob tem se je število ambulant v tem delu zdravstva že zmanjševalo. Konec maja jih je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) 229, pet manj kot leto prej.
Brez osebnega zdravnika je ta čas 17.561 otrok, mlajših od 19 let. V primerjavi z lanskim letom je to število nižje, a so v državi še vedno številna območja, kjer starši zaman prosijo za vpis otroka pri pediatru. Konec maja je bilo »prostih« 28 odstotkov ambulant pediatrije na primarni ravni, leto prej 29 odstotkov.
V sili se zatečejo v oddaljene ambulante
»Resnično upam, da mesta za pediatrijo na razpisu za specializacije ne bodo ostala nezasedena. Pediatrov v primarni pediatriji primanjkuje, veliko pa se jih bo v prihodnjih nekaj letih upokojilo,« je dejal Denis Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. V nekaterih krajih otroci ostajajo brez zdravnika. Hkrati so med pacienti pediatrov številni prebivalci, ki so danes že odrasli. Ko se v nekem zdravstvenem domu zaposli nov pediater, ga za svoje otroke v teh razmerah izbirajo tudi starši iz bolj oddaljenih krajev, je spomnil Baš. Dodatne ambulante, ki so na voljo za paciente brez zdravnika, so po drugi strani namenjene le odraslim. Po oceni Baša bi bilo treba urejati tudi oskrbo otrok brez zdravnika. Dodatek za izbiro specializacije v višini 1000 evrov bruto, kakršnega prejemajo bodoči družinski zdravniki, pa bi bilo po njegovih besedah smiselno razširiti še na pediatrijo. Oblasti, ki so osnovno zdravstvo doslej pogosto enačile predvsem z družinsko medicino, se po oceni sogovornika pri pediatriji ne bi smele zanašati na to, da se število rojstev zmanjšuje. Obravnave so danes pogosto kompleksnejše kot v preteklosti, je spomnil, nekaterih zdravstvenih težav je več, medicina je napredovala, starši pa v skrbeh za otrokovo zdravje pogosteje iščejo pomoč.
Da bi enak dodatek kot pri družinski medicini zagotovili tudi specializantom pediatrije, pa tudi ginekologije in porodništva ter urgentne medicine, je že večkrat predlagal odbor Zdravniške zbornice Slovenije za osnovno zdravstvo. Po podatkih zbornice – gre za evidenco članstva iz lanskega avgusta – je v državi 663 aktivnih pediatrov. 403 med njimi delujejo v primarnem zdravstvu. Na spomladanskem in jesenskem razpisu za specializacije se mesta pri pediatriji večinoma zapolnijo do zaprtja razpisa, opažajo, so pa za območje celotne države bolj zaželena kot za posameznega izvajalca. Že v tem trenutku bi lahko na primarni ravni zaposlili vsaj 40 pediatrov, so ocenili na zbornici, za stabilno delovanje celotne mreže primarne pediatrije pa bi po njihovih izračunih potrebovali najmanj 100 dodatnih pediatrov.
Ministrstvo: Noben otrok ne bi smel ostati brez pediatra
Glede na letošnjo oceno razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo v osnovnem zdravstvu manjka 116 (glede na podatke zdravniške zbornice) oziroma 109 pediatrov (upoštevali so podatke ZZZS o obstoječih pediatrih). Ta najvišji strokovni organ za pediatrijo se je o tem opredeljeval ob povpraševanju zdravstvenega resorja, kolikšno število specialistov posamezne stroke je pravšnje. Danes na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da ni enoznačnega odgovora o manjkajočih pediatrih. Optimalno število pediatrov bo odvisno od organizacije pediatrične oskrbe v prihodnje, so pristavili na ministrstvu, kjer pripravljajo mrežo izvajalcev zdravstvene dejavnosti in strategijo razvoja zdravstvenega kadra do leta 2035.
Na ministrstvu so poudarili, da bo aktualni razpis za specializacije odprt še najmanj en mesec in da je število prijav blizu povprečja posameznega razpisa v zadnjih petih letih. Rešitve za manjše zanimanje pediatrov za delo na primarni ravni vidijo v administrativnih razbremenitvah, enakem plačilu za enako storitev ne glede na raven zdravstvene dejavnosti in stroko, v izboljšanju delovnih pogojev in v ustreznem nagrajevanju bolj obremenjenih timov.
Pediatre bodo razbremenile tudi spremembe v nujni pomoči, pričakujejo, med ukrepi, na katere stavijo, so tudi ambulante specializantov pediatrije po vzoru ambulant specializantov družinske medicine. Dodatek za izbiro »kritičnih« specializacij pa nameravajo urediti s spremembami zakona o zdravniški službi.
Potrebe po vzpostavljanju dodatnih ambulant za otroke brez osebnega zdravnika na ministrstvu za zdravje ne vidijo. Po njihovi oceni noben otrok že danes ne bi smel ostati brez izbranega pediatra. Zdravnik v otroškem in šolskem dispanzerju otrok na primer ne sme odklanjati zaradi opredeljevanja odraslih prebivalcev. Da prebivalci ne bi ostajali brez osebnega zdravnika, je mogoče glede na uredbo, ki določa letošnje okvire javnega zdravstva, doseči tudi z opredeljevanjem do povprečja glavarinskih količnikov v posamezni dejavnosti (kdaj ga zdravnik doseže, je odvisno tako od števila kot od starosti pacientov). Za pediatrijo na primarni ravni je to povprečje trenutno 1355 glavarinskih količnikov, so navedli na ministrstvu. Obstoječa minimalna obremenitev zdravnika specialista pediatrije na primarni ravni sicer znaša 1196 glavarinskih količnikov. Spomnimo, da v številnih ambulantah pacientov, ko dosežejo ta prag, ne želijo več vpisovati.
