Do 15. septembra je bilo mogoče oddati pripombe k predlogu nove uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, ki ga je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) objavilo z več kot dveletno zamudo. Do zaključka javne obravnave je ministrstvo prejelo pripombe in predloge kar 84 deležnikov. Iz pojasnil ministrstva izhaja, da jih namerava objaviti šele po sprejemu končne verzije predpisa, skupaj z obrazloženim stališčem, v katerem se bo opredelilo do prejetih dopisov.
Posebne pravice za Luko Koper
Nekateri so svoje nasprotovanje problematični uredbi že javno objavili. Predlog MOPE je pristranski, sporoča župan Ankarana Gregor Strmčnik, ker zagotavlja posebne pravice za Luko Koper kot nosilko mednarodne pristaniške dejavnosti v Koprskem zalivu. Po njegovem prepričanju bi morala država ob razvoju gospodarstva in tehnologije nujno upoštevati tudi pravice in potrebe vseh državljanov. »V primeru Luke Koper oziroma njenega vpliva na lokalno okolje je ta vidik redno in kategorično spregledan,« dodaja. »Širitev dejavnosti pristanišča se dogaja na račun slabšanja kakovosti življenja prebivalcev Ankarana, kot tudi sosednjega Kopra.«
V Ankaranu ocenjujejo, da predlog uredbe drastično znižuje pravice ljudi, ki želijo živeti v zdravem (nehrupnem) okolju, v korist gospodarskih subjektov – povzročiteljev čezmernega hrupa. »Pri aktualnem predlogu uredbe gre za poskus sprememb, ki pomenijo izrazito kršitev ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja,« menijo na občini. »Na tak način se drastično znižujejo standardi varstva pred škodljivim hrupom in se izničujejo realne možnosti za sankcioniranje povzročiteljev čezmernega hrupa.«
Občina Ankaran ugotavlja enako kot Dnevnik – da je besedilo predloga z izjemo nekaj dodatkov enako uredbi iz leta 2018, ki jo je ustavno sodišče julija 2022 razglasilo za neustavno. Predlog v celoti izpušča umestitev ključne okoljske direktive EU iz leta 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa ter ohranja bistveno povišane dovoljene mejne vrednosti hrupa za pristaniško dejavnost, kar zgolj spodbuja povzročitelje k opuščanju nujnih ukrepov ali prehodu na manj obremenjujoče opravljanje dejavnosti. Zato občina predlaga spremembo določb.
Med najspornejšimi je določba, ki generalno izključuje veljavnost uredbe za hrup ladij. Zanj niso določene niti zgornje mejne vrednosti. Uredba s tem odvezuje Luko Koper odgovornosti za kakršen koli povzročeni hrup – v pristanišču in na sidriščih. To je v izrazitem nasprotju s pravom EU. Poleg tega je na neupravičeno favoriziranje določenih parcialnih interesov že v preteklosti opozorila protikorupcijska komisija. Občina še ugotavlja, da uredba niti ne določa jasno, kaj zajema termin »hrup ladij« – ali gre zgolj za tovorne ladje ali tudi turistične z glasbo na krovu. Določba lahko ob ustavnem načelu enakosti sproži še podobne zahteve za »odpustke« pri drugih dejavnostih.
Če bi izjeme za Luko veljale tudi za Dars
Posebno obravnavo hrupa ladij je Luka Koper dosegla leta 2018. V postopku sprejemanja protiustavne uredbe je navedla, da ni lastnica plovil (to so ladjarji) in da ni njihov zastopnik (to so agenti). Povedano drugače: z ladjami in njihovim hrupom nima ničesar, za posege na plovilih tudi nima pristojnosti. Ministrstvo je argumentacijo upoštevalo in jo znova ponovilo v novem predlogu. Kako sprevržena je ta logika, kaže primerjava z avtocestami. Če bi za Dars veljala enaka pravila, bi bili tudi avtomobili in tovornjaki izvzeti kot viri hrupa. Dars ne bi imel obveznosti postavljati protihrupnih ograj in izvajati drugih zaščitnih ukrepov, saj bi se lahko izgovoril, da za to onesnaževanje ni odgovoren, ker ni niti lastnik vozil niti špediter.
Kaže dodati, da sta protiustavna uredba in novi predlog pisana na kožo tudi povzročiteljem prometnega hrupa. Ne vsebujeta kritičnih oziroma alarmnih ravni hrupa pri cestnih in železniških povezavah, kot tudi ne pri drugih virih hrupa, čeprav zakon o varstvu okolja to izrecno zahteva. Preimenovali sta jih v običajne mejne vrednosti in tako bistveno zvišali dovoljeno raven obremenjevanja okolja. Dodatni odpustek so upravljalci cest in železnic dobili še z določilom, da jim meritev hrupa ni treba več izvajati zunaj naselij, kjer promet ne preseže treh milijonov avtomobilov oziroma 30.000 vlakov na leto. Tako je v neenakopraven položaj postavljeno podeželsko prebivalstvo.
Župan Strmčnik terja umik predloga iz procedure in pripravo novega, ki naj ga napišejo osebe, nepovezane s pripravo prejšnje, leta 2018 razveljavljene uredbe. Kdo je bil odgovoren za strokovno pripravo in usklajenost predloga, dokumentacija ne razkriva. Aktualna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu je Tanja Bolte, za področje hrupa je odgovoren sekretar Tone Kvasič. Oba sta bila ključni osebi pri pripravi protiustavne uredbe.
