Poslanci koalicije so se pri odločanju o noveli zakona o gostinstvu, ki buri duhove predvsem zaradi predvidene omejitve kratkotrajnega oddajanja v najem, zapletli v protislovje. Novelo so v tretji obravnavi prejšnji teden sprejeli na izredni seji, čeprav so jo dotlej obravnavali v rednem parlamentarnem postopku in si za dodatno usklajevanje vzeli kar nekaj časa. Potem ko so drugo obravnavo opravili na zadnji predpočitniški redni seji, naj bi zakon v tretjem branju sprejeli na septembrski redni reji. Toda skupina poslancev vseh treh koalicijskih strank s prvopodpisano Natašo Avšič Bogovič je predlagala, da se zakon sprejme že pred parlamentarnimi počitnicami na izredni seji, ker je »čim hitrejše sprejetje nujno«.
Najprej nujno pohiteti, zdaj ne več
Na predpočitniških (izrednih) sejah so sicer poslanci sprejeli več pomembnih zakonov, s čimer so si nakopali dodatne kritike o zlorabljanju instituta izredne seje. Na štiri zakone je državni svet izglasoval veto. V koaliciji pa so nato zelo pohiteli le s ponovno potrditvijo treh (o pomoči pri končanju življenja, medicinski konoplji in zaščiti živali), ne pa tudi z zakonom o gostinstvu. V poslanski skupini SD, od koder prihaja predsednica parlamentarnega odbora za gospodarstvo Bojana Muršič, so obrazložili, da se z zakonom o gostinstvu ne mudi tako kot z omenjenimi tremi, saj se ti navezujejo na druge zakonske akte. Zato se jim v SD zdi prav, da zakon o gostinstvu ponovno obravnavajo v okviru rednega zakonodajnega postopka, kar je v skladu z ustaljeno parlamentarno prakso.
Očitki o kršitvi poslovnika
Takšno postopanje je sprožilo opozicijske kritike o kršitvi poslovnika, ki določa, da državni zbor glasovanje po vetu izpelje »na prvi naslednji seji«, kar naj bi torej veljalo za vse štiri in ne le tri izpodbijane zakone. Hkrati je sprožilo ugibanje o tem, ali ima koalicija za ponovno potrditev zakona o gostinstvu dovolj (46) glasov. Neuradno v koaliciji, sklicujoč se na dopustniški čas, niso želeli tvegati, da zakon ne bi dobil dovolj podpore, pa čeprav se je za potrditev preostalih treh zakonov na izredni seji zbralo dovolj poslancev.
»Verjetno si je koalicija spet malo priredila poslovnik in si vzela čas, da pri zakonu o gostinstvu prešteje do 46. Zakon ni dober, zgleda, da vanj ne verjame niti minister Han. Kako bo torej prepričal ostale?« se je na omrežju X vprašal poslanec NSi Franc Medic.
V vseh treh koalicijskih poslanskih skupinah so na vprašanje Dnevnika zatrdili, da bodo predlagani zakon septembra podprli in da nimajo pomislekov glede vsebine. Pred zadnjimi spremembami zakona so jih nekateri koalicijski poslanci še imeli.
V tem zakonodajnem postopku spremembe zakonskega besedila sicer niso več mogoče, saj je bil zakon že sprejet in se po vetu glasuje le še o njegovi ponovni potrditvi. Če ne bi bil potrjen, bi lahko predlagatelj v parlamentarni postopek kvečjemu vložil nov, spremenjen predlog novele.
»Zavedamo se različnih pogledov v javnosti, a verjamemo, da bo tudi ob ponovnem odločanju v državnem zboru prepoznana dolgoročna vrednost zakona za lokalna okolja ter razvoj trajnostnega turizma,« pa na vnovično potrditev računajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer menijo, da so rešitve premišljene in da zakon celovito in uravnoteženo naslavlja izzive povezanosti med turistično dejavnostjo in stanovanjsko politiko.
Razlikovanje med mestnimi jedri in podeželjem?
Na ministrstvu so sicer rešitve zakona, tudi zaradi močnega nasprotovanja ponudnikov kratkotrajnega oddajanja, že večkrat omilili. Po zadnji različici bi bilo kratkotrajno oddajanje splošno časovno zamejeno (na 60 dni) predvidoma v le približno desetini občin, kjer to negativno vpliva na dostopnost stanovanj, te pa bi omejitev lahko razrahljale do 270 dni. Državni svetniki so ocenili, da bi bilo treba problematiko nedostopnosti stanovanj reševati na ustreznejše načine in ne z omejevanjem turizma in lastninske pravice, pa čeprav je tudi velik razmah kratkotrajnega oddajanja eden od dejavnikov, ki vpliva na manjšo ponudbo stanovanj za bivanje in višje cene, pa tudi na kakovost turizma. Iz odzivov nekaterih turističnih občin je razumeti, da se zavedajo nujnosti iskanja ravnotežja med turističnim razvojem in dostopnostjo stanovanj za bivanje domačinov. Pri tem bi posamezne občine lahko uvedle tudi določeno razlikovanje med mestom oziroma mestnim jedrom in podeželjem. Državni svetniki so ocenili, da bi bil zakon škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, medtem ko se na podeželju s sobodajalstvom ukvarjajo predvsem posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo. Sobodajalci pa so opozorili na neprimernost določenih enot za dolgotrajni najem, saj ne gre za samostojne enote (na primer sobe v enostanovanjski hiši).
