Univerza v Ljubljani je letos nepričakovano zaostrila pogoje za vpis v 54 univerzitetnih študijskih programov. Onemogočila oziroma omejila je vpis dijakom z določenih srednjih šol, ki so opravili poklicno maturo. V rektoratu zagotavljajo, da so to storili na zahtevo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki naj bi neprimerno in diskriminatorno interpretirala zakon o visokem šolstvu (ZViS). Da gre za diskriminacijo dijakinj in dijakov, ocenjujejo tudi nekateri ravnatelji srednjih poklicnih šol.
S to oceno se ne strinjajo vsi. »Ne gre za nikakršno diskriminacijo,« pravi Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne komisije za splošno maturo. »Ni problematična Nakvisova zahteva, naj se spoštuje zakonodajo, temveč to, da je visokošolski zavodi že več kot desetletje ne upoštevajo.«
Visokošolski zaplet z dolgo brado
Problematika, povezana z vpisom poklicnih maturantov v univerzitetne študijske programe, ima dolgo zgodovino. Problematični 38. člen ZViS izhaja iz leta 1999. V skladu z njim se smejo v univerzitetne študijske programe vpisati tudi vsi tisti, ki so opravili poklicno maturo in so se izobraževali po »ustreznem« programu z »istega strokovnega področja«. Novi pogoji za vpis so se prvič pojavili v razpisu za vpis na dodiplomski študij leta 2002, a že takrat te omejitve niso upoštevali povsod.
V času uvajanja poklicne mature je zakonodajalec predvideval, da se bodo dijaki s končano poklicno maturo le izjemoma vpisovali v univerzitetne študijske programe, saj so zanje zasnovali visokošolske strokovne študijske programe. Razpletlo se je drugače. Dijaki s poklicno maturo so vedno bolj zaželeni v tistih univerzitetnih programih, ki jih fakultete niso zmogle zapolniti z dijaki z opravljeno splošno maturo.
Jasnega odgovora, zakaj se je univerzam od takrat dopuščalo takšno odstopanje od zakona, ni. Najverjetneje sta na to nedoslednost vplivala upad generacij dijakov, ki so se vpisovali na univerze, in nelogičnost oziroma neživljenjskost zahteve po »istosti« strokovnega področja. Z dosledno uporabo te zahteve bi se na univerzitetni študij prava lahko vpisal le tisti poklicni maturant, ki je končal pravno strokovno šolo. Takšne šole ni. Tako so se, v želji po povečanju vpisa, dijaki s končano srednjo turistično šolo lahko vpisali na študij sociologije, dijaki s srednje elektrotehnične šole na ekonomijo, zdravstveni tehniki pa na politologijo. Če so le opravili še preizkus iz ustreznega petega maturitetnega predmeta.
Diskriminirani dijaki
s splošno maturo
Zaradi obvodov je naraščalo nezadovoljstvo tudi med dijaki s splošno maturo. Menili so, da jih sistem diskriminira, ker je bilo njihovo izobraževanje bistveno zahtevnejše in kriteriji določanja ocen strožji v primerjavi z vrstniki. Tudi državna komisija za splošno maturo je delila oceno, da je zaradi omenjenih pogojev vpisa splošna matura razvrednotena in da so za to soodgovorne fakultete, ki so pri vpisu vedno bolj popustljive.
Na takratnem ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so leta 2016 skušali problem razrešiti s sklepom o pravilih za pretvorbo ocen pri izračunu točk ob omejitvi vpisa. Pričakovanega učinka ni bilo – število vpisanih v študij s poklicno maturo se je v obdobju 2015–2019 skoraj podvojilo. Problematika je eskalirala leta 2019, ko je takratni minister Jernej Pikalo opozoril visokošolske zavode, naj upoštevajo zakon. V rektoratih so se na zahtevo požvižgali in terjali spremembo »neživljenjskega« zakonskega člena.
MIZŠ se je že pred tem lotil noveliranja visokošolskega zakona. V pristojni strokovni skupini so ugotavljali, da je dikcija zakonskega člena nesmiselna. Skupina je razpadla, še preden bi predlog obravnaval državni zbor. Direktor Nakvisa Franci Demšar in ministrica Simona Kustec sta skušala sporni člen spremeniti kar z interventno zakonodajo, na način, da bi postalo vseeno, ali ste končali poklicno ali splošno maturo. Demšarjeva zamisel ni dočakala parlamentarne obravnave.
Mariborski rektorat
je ravnal drugače
Vsebine 38. člena se ni dotaknilo niti novo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in izobraževanje (MVZI), ki prav zdaj usklajuje novelo ZViS. »Sprememba 38. člena je kompleksna naloga,« trdijo na ministrstvu, ki ga vodi Igor Papič, nekdanji rektor UL, ki vpisno problematiko torej dobro pozna. Namesto tega napoveduje, da se bodo tega lotili v okviru celovite ureditve visokošolske zakonodaje. Na mariborski in ljubljanski univerzi si želijo takšne ureditve, ki bi pogoje vpisa v visokošolske programe prepuščala avtonomiji univerz. Že prej je, kot rečeno, strogo nastopil Nakvis.
Na Univerzi v Ljubljani vztrajajo, da so bili zaradi zahtev Nakvisa prisiljeni zaostriti pogoje za vpis že v prihajajočem študijskem letu. Njihovo trditev v drugačno luč postavlja okoliščina, da je mariborska univerza v identičnih razmerah ravnala drugače: spremembo vpisnih pogojev je namreč zamaknila v študijsko leto 2025/2026. »Sprememba vpisnih pogojev ne bo imela večjega vpliva na vpis kandidatov, saj imajo kandidati na voljo dovolj časa, da se prilagodijo novim vpisnim pogojem,« poudarjajo v mariborskem rektoratu. »Posledično to pomeni, da se lahko pravočasno odločijo za opravljanje poklicne ali splošne mature.«
Ravnatelji na dveh bregovih
V srednjem šolstvu različno interpretirajo 38. člen ZViS. Mnogi ravnatelji splošnih gimnazij denimo že desetletje opozarjajo, da fakultete kršijo zakonodajo, ker omogočajo vpis vsem maturantom s poklicno maturo in petim predmetom. Dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol namreč bistveno lažje kot gimnazijci dosegajo boljši šolski uspeh in višje število točk na maturi – ravno splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole in splošni uspeh na maturi pa sta edina kriterija za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa na večini slovenskih fakultet. »Kot ravnatelj splošne gimnazije sem ves čas podpiral, da bi se zakon o visokem šolstvu bral, kot se ga bere zdaj. Tako v zakonu tudi piše. Če bi ga hoteli brati drugače, bi morali spremeniti predpis, ne pa ga kar ignorirati,« pravi ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc.
Mnogi ravnatelji srednjih strokovnih šol si na drugi strani želijo, da bi bila univerzitetna vrata njihovim dijakom odprta čim bolj na široko. »Omejevanje možnosti vpisa dijakov s poklicno maturo je v neskladju z vsem, kar smo kdaj slišali o ideji slovenskega izobraževalnega sistema. Ves čas, vse od bele knjige in prenove izobraževalnega sistema se je ponavljalo, da je poseben doprinos našega izobraževalnega sistema ta, da omogočamo prehodnost,« pravi ravnateljica Srednje zdravstvene šole Ljubljana Silva Kastelic. Večina maturantov z njihove šole, ki se odločijo za univerzitetni študij, po njenih besedah izobraževanje nadaljuje na zdravstveni fakulteti in tako sledi 38. členu ZViS in vsebinski vertikali. »Vsake toliko pa se najde kdo, ki se odloči za nadaljevanje študija na drugem področju in je pri tem tudi zelo uspešen. Nekateri mladi na primer pridejo na našo srednjo šolo, ker si želijo praktičnih znanj, potem pa ugotovijo, da imajo še druge talente, ambicije in možnosti. Zdi se mi škoda, da bi jim zapirali vrata,« je dodala.
