Včerajšnje nadaljevanje junijske seje je minilo v znamenju zdravstva. Poslanci so drugič obravnavali predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in o zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje, in sicer kot obvezni zdravstveni prispevek v enotnem fiksnem znesku 35 evrov na mesec. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne pa več tri zasebne zavarovalnice. Koalicija začetek izvajanja zakona s 1. septembra letos premika na začetek januarja prihodnje leto. Ob tem vztraja, da za zdaj še ne bo odpirala vprašanja, ali naj se prispevek določi po progresivni lestvici.
Poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič je ponovila, da je imela vlada ob napovedi povišanja premij dopolnilnega zavarovanja dve možnosti: narediti nič in dovoliti, da se prenese breme povišanih premij na državljane, ali pa preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem začasno omejiti višino premije. V predlogu novele se je znašla tudi proračunska varovalka, po kateri se za uravnoteženje finančnega načrta ZZZS v letu 2024 iz proračuna nameni do 240 milijonov evrov.
V opoziciji so bili do amandmaja kritični, saj da je koalicija z izločitvijo zasebnih zavarovalnic iz enačbe obljubljala letni prihranek v znesku okoli 50 milijonov evrov na račun izločitve obratovalnih stroškov. »Za posameznika bo povsem vseeno, ali bo obremenitev plačal prek višjih davkov ali neposredno,« je bil kritičen Zvonko Černač iz SDS. V opoziciji so prav tako ponovili očitek, da bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje po novem obvezno. V koaliciji pa so vnovič odgovarjali, da je dopolnilno zavarovanje trenutno prostovoljno le na papirju. O noveli zakona bodo poslanci glasovali na naslednji seji.
Opozorila pred posredno diskriminacijo
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poslance opozoril, da bo predvidena rešitev navidezno nevtralne določbe enotne premije bolj prizadela ljudi z nižjimi dohodki, na primer upokojence z najnižjimi pokojninami. Da je torej sedanji predlog tveganje nastanka posredne diskriminacije na osnovi osebne okoliščine premoženjskega stanja. Po mnenju zagovornika bi zato morali prispevek zasnovati po proporcionalnih stopnjah, tako kot je v veljavnem zakonu urejeno za prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Spomnimo, da je maja v javnost že prišel predlog Levice za progresivni prispevek, a je premier Robert Golob zadevo takrat kot »brezpredmetno« pospravil z mize in vztrajal pri urejanju področja v dveh korakih. Prvi korak je prenos plačevanje enotne premije na ZZZS, kar je bilo sprva predvideno do jeseni, a kot rečeno, koalicija zadevo premika. Rešitve za socialno pravičnejše plačevanje različnih prispevkov glede na dohodek naj bi kot del celovite prenove financiranja zdravstvenega sistema poiskali v drugem koraku do konca prihodnjega leta. Po neuradnih informacijah je ena od možnosti, da bi obvezni zdravstveni prispevek prešel v obvezno zdravstveno zavarovanje s povišanjem prispevne stopnje. Zaradi prestavitve v prihodnost se pojavljajo pomisleki, ali bi lahko z izjemo prenosa ostalo pri enotni premiji.
Čisti zasebniki ne bodo krajšali čakalnih vrst
Pred tem so na seji poslanci obravnavali še predlog sprememb zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga obravnavajo po nujnem postopku in je eden ključnih razlogov za interpelacijo ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. »Stresni test« z odpravljanjem vseh omejitev pri številu zdravljenj, ki ga je ob ministru vseskozi podpiral tudi premier Robert Golob, namreč ni prinesel želenih rezultatov. Nasprotno. Na začetku maja je na prve preglede nedopustno dolgo čakalo kar 43 odstotkov več bolnikov kot v začetku lanskega novembra. Ob tem so več kot tretjino sredstev iz intervencijskih ukrepov prejeli zasebniki s koncesijami. V Golobovi vladi se po neuspehu vračajo k izhodiščnemu stanju. To pomeni, da bo še vedno mogoče plačevati storitve po realizaciji – kjer te presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo – ne pa več vseh opravljenih storitev.
Ob obravnavi predloga se je razprava vrtela tudi okoli vprašanja, ali bi v skrajševanje čakalnih dob veljalo vključiti čiste zasebnike. Prvotno je bilo namreč predvideno, da bodo čakalne dobe v primeru, da jih ne bodo uspeli skrajšati javni zavodi in koncesionarji, krajšali tudi izvajalci zunaj javne mreže. Predlog ni bil sprejet. Poslanka SDS Jelka Godec je bila kritična tudi do postavljenih rokov za pripravo seznama izbranih vrst zdravstvenih storitev, zaradi katerih se bo izvajanje storitev nad obsegom rednega programa po njeni oceni premaknilo na konec leta. DZ je sprejel spremembo interventnega zakona z 49 glasovi za in 21 proti.
Ne glede na to, da so v koaliciji podprli novelo, je bilo v razpravi slišati, da se s popravki zgolj omejuje škoda, javni sistem pa se ne krepi. Miha Kordiš je v imenu Levice izpostavil, da je bil interventni zakon velika napaka te vlade, saj je omogočil »proračunsko financiranje za najrazličnejše zasebnike, češ, na tak način bomo skrajševali čakalne dobe«. To se po njegovih besedah ni zgodilo, prelivanju denarja pa je »sledilo tudi premikanje kadra iz javnega sistema k zasebnikom«. Kritična je bila tudi Bojana Muršič iz SD. Dosedanji interventni zakon je po njenih besedah pokazal, da so ljudje pripravljeni dodatno delati za dodaten denar tako, da najprej opravijo »delo z najmanjšim vložkom, ki vrne največji dobiček«.
