Obstoječi superračunalnik Vega v svoji zgradbi v središču Maribora gosti Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru. Ko so ga pred štirimi leti prvič zagnali je bil med 50 najmočnejšimi računalniki na svetu, sedaj pa je na lestvici najmočnejših računalnikov na 265. mestu. Naslednji superračunalniki bodo preveliki in bodo generirali preveč toplote, da bi bili lahko nameščeni v ta objekt, kar je tudi razlog za gradnjo novega centra.
Načrtovana postavitev novega superračunalnika na lokaciji v Mariboru bo pomenila pomembno infrastrukturo za dvig konkurenčnosti slovenskih znanstvenikov, je ocenil minister za visoko šolstvo in znanost Igor Papič. Že prvi superračunalnik Vega je po ministrovih besedah bistveno povečal zanimanje za slovenske raziskovalce pri različnih evropskih projektih, z novimi zmogljivostmi pa se bo konkurenčnost še bistveno povečala.
"Ne smemo pa pozabiti tudi velikega pomena za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja. Izpostaviti velja tudi povezavo med podatkovnim centrom in superračunalnikom s trajnostnimi vidiki, zlasti ko gre za načrtovano sončno elektrarno in uporabo odpadne toplote," je še dodal Papič. Prepričan je, da je tudi umestitev centra na območje DEM veliko prispevala k visoki oceni prijave projekta superračunalnika na evropski ravni.
Superačunanike bo z elektriko napajala reka Drava
Po besedah direktorja Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) Marka Bonača ima bodoči podatkovni center tri glavne namene. Ob tem, da bo gostil superračunalnik in tovarno umetne inteligence, bo v njem tudi shramba raziskovalnih podatkov, ki jo zahteva odprta znanost, hkrati pa bodo v njem lahko raziskovalne institucije gostovale s svojo opremo.
Dravske elektrarne Maribor so omogočile nakup varovanega zemljišča in s tem neposredno priključitev na elektrarno Mariborski otok ter s tem zanesljiv in okolju prijazen vir električne energije.
Arnes je namreč zemljišče kupil na območju Dravskih elektrarn, zaradi neposredne bližine hidroelektrarne pa bodo lahko za objekt izkoriščali energetski potencial Drave. Na njem sicer načrtujejo tudi postavitev sončne elektrarne, presežek toplotne energije zaradi delovanja podatkovnega centra pa bodo namenili ogrevanju mesta.
Gradnja bo trajala nekaj več kot eno leto
Gradnja podatkovnega centra je v skladu s podpisano pogodbo z izbranim ponudnikom - družbo NTR Inženiring s partnerjema Advant in Energovat - vredna 14,8 milijona evrov brez davka oz. 18,1 milijona evrov z DDV. Od tega bo 11,8 milijona evrov prejela iz sredstev za okrevanje in odpornost. Rok za dokončanje del je 31. julij 2026.
Center bo predstavljal ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki jo je za sofinanciranje skupaj s tovarnami umetne inteligence iz še 12 držav članic EU izbralo Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC). Slovenija bo za projekt v Mariboru, ocenjen na 150 milijonov evrov, iz proračuna EU prejela 67,5 milijona evrov.
Dogodka se je z nekaj ministri udeležil premier Robert Golob, ki je podaril, da bo podatkovni center obratoval na obnovljiv vir energije. "Še pred drugo svetovno vojno je Maribor nastal s pomočjo izkoriščanja naravnih virov, v tem primeru reke Drave, da so ti poganjali mestno industrijo. Današnji dan naj bo zato simboličen začetek novega obdobja, ko bo Drava zopet poganjala razvoj Maribora - tokrat na področju znanja, umetne inteligence in predvsem boljše prihodnosti za vso državo," je dodal predsednik vlade.
