Evropska komisija je v središče akta, ki ga je sicer sprejela že jeseni 2022, simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. To pomeni, da države članice ne smejo posegati v uredniško politiko in nanjo ne smejo poskušati vplivati. Sabine Verheyen, poročevalka evropskega parlamenta in predsednica nadzornega odbora za implementacijo akta, je v pogovoru za STA dejala: »Mediji ne bi smeli biti opozicijski ali vladni. Morajo biti neodvisni, da lahko kritizirajo vlado ali pa poročajo, ko naredi nekaj dobrega. Niso le črni ali beli.«
Posebej je izpostavila novo zapisano določilo o zaščiti novinarskih virov, ki v EU ni enotno urejeno. Države tako ne bodo smele sprejeti prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev, uredništvo in novinarske vire. »To je zdaj nezakonito, razen v primeru, ko gre za resnično jasno opredeljen primer nacionalne varnosti,« je poudarila poročevalka.
Akt ponudnikom medijskih storitev še nalaga, da objavijo imena svojih dejanskih lastnikov, ter zahteva, da objavijo letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja ter prihodke iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav. Povedano drugače, akt narekuje popolno transparentnost, kadar država, vlada, politične stranke ali drugi uradni organi v medijih oglašujejo ali jih kakor koli financirajo.
Naslovljena finančna vzdržnost medijev
Akt nalaga državam članicam, naj zagotovijo neodvisno delovanje javnih medijev, tudi z vnaprej določenimi objektivnimi postopki financiranja, ki bodo predvidljivi in vzdržni. Ta določba je nastala prav zaradi primera Slovenije, ko je vlada Janeza Janše zaustavila financiranje STA. »Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev,« je pojasnila Verheynova. Tako bi evropska komisija lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi država članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.
Tudi po mnenju Maje Sever, predsednice Evropske zveze novinarje
v, je vzdržno financiranje javnih medijev ravno v tem trenutku, ko ni pravega odgovora, kako financirati kakovostno novinarstvo in kako ohraniti neodvisnost zasebnih medijev, izredno pomembno. »Se bo življenje novinarjev po 8. avgustu bistveno spremenilo? Seveda ne. Novinarji bodo še vedno delali pod številnimi pritiski, vključno s političnimi, njihova plača pa bo največkrat še vedno zadostovala le za preživetje. Kljub temu pa so z aktom pridobili določena orodja,« je dejala.Slovenija zamuja z implementacijo
Vendar, kot je opozorila Maja Sever, so določila akta, čeprav pomemben premik, lahko zgolj mrtva črka na papirju, če evropska komisija ne bo našla mehanizmov, s katerimi bi države članice prisilila, da akt implementirajo v nacionalno zakonodajo. Večina držav članic je namreč šele začela priprave na izvajanje akta, medtem ko bo ta konec tedna že v veljavi.
Navsezadnje tudi Slovenija akta o svobodi medijev še ni implementirala, so pa z ministrstva za kulturo sporočili, da je implementacija akta zapisana v novem medijskem zakonu. Spomnimo, zakon še vedno čaka na tretjo obravnavo v državnem zboru; na vprašanje, kdaj bo na vrsti za obravnavo, pa z ministrstva ne odgovarjajo več. Sabine Verheyen je zato opozorila: »Moje sporočilo slovenski vladi je preprosto – čas za simbolično podporo je mimo. Zdaj je čas za uresničitev.«
