Zadnji program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe je bil sprejet leta 2023 in je obsegal leta od 2023 do 2026. Novi program, ki ga je pripravilo ministrstvo, pa obsega leti 2025 in 2026. Spremembe v letošnjem letu so majhne, saj bo leto 2025 že povsem pri koncu, ko bo dokument sprejet: pred tem ga namreč čaka še 30 dni javne razprave.
Del sredstev je že rezerviran za posamezne projekte, drugi del pa bo na voljo prek razpisov, ki jih v veliki meri vodi Eko sklad. Razporeditev v Skladu za podnebne spremembe je tako ključna za količino denarja, ki bo na voljo v razpisih Eko sklada, na primer za energetsko sanacijo stavb in menjavo ogrevalnih sistemov.
Skupna sredstva v novem načrtu porabe podnebnega sklada v štirih letih od 2025 do 2028 so sicer nekoliko manjša kot v letih od 2023 do 2026, in sicer namesto 850 le 830 milijonov evrov. To se najbolj pozna v zadnjih dveh letih, 2027 in 2028, kjer je iz razreza očitno, da država še nima izdelanih načrtov porabe. Predvsem v zadnjem letu, 2028, najdemo v razrezu številne ničle in močno zmanjšana sredstva, pogosto v priljubljenih programih, kot so subvencije Eko sklada gospodinjstvom. Bilo bi presenetljivo, če vlada v prihodnjih letih ne bi povečala teh sredstev.
Najbolj zanimiva je primerjava leta 2026, ki ga obravnavata tako stari kot novi program, pri čemer novi dokument predvideva precejšnje spremembe in kaže na to, kako se spreminjajo prioritete vlade na področju zelenega prehoda. Sredstva se v tem letu zvišujejo s 165,4 na 262,6 milijona evrov. Sklad se sicer primarno napaja iz prodaje emisijskih kuponov, ki jih morajo kupovati veliki onesnaževalci z ogljikovim dioksidom.
Več za javni prevoz in občine, predvsem v večje
Največjega povečanja bo deležno področje transporta, oziroma sodobneje, trajne mobilnosti. Tu se sredstva po novem načrtu v letu 2026 povečujejo s 50,5 milijona evrov na kar 118 milijonov evrov. Skoraj podvojila se bodo sredstva za brezemisijska vozila in infrastrukturo.
Čeprav država govori o podpori tako električnim vozilom kot tudi vozilom na tako imenovani zeleni vodik (vodik, ki je bil pridobljen brez izpustov ogljikovega dioksida), tehnološki razvoj jasno kaže predvsem na električna vozila. Iz programa je razbrati, da bodo iz te postavke financirane sheme, s katerimi bodo največ pridobile občine, saj omogočajo subvencioniran nakup komunalnih vozil, delovnih strojev in tovornjakov ter zgraditev potrebne infrastrukture. Posebej pa je poudarjeno, da bo del sredstev namenjen za doseganje ciljev uredbe o zelenem javnem naročanju.
Povsem nova postavka je razvoj javnega prometa, za katerega bo v prihodnjem letu namenjenih skoraj 50 milijonov evrov, v celotnem obdobju pa kar 209 milijonov evrov. Del teh sredstev je že rezerviran za nakup brezogljičnih avtobusov za večja mesta. Pogoj je, da ima mesto več kot 100.000 prebivalcev in da je bila izvedena ustrezna reforma mestnega linijskega prevoza, kar trenutno izpolnjujeta Ljubljana in morda Maribor.
Poleg tega bodo sredstva namenjena tudi železnicam. V zadnjih letih je država uporabila prav podnebni sklad za nakup novih potniških garnitur za Slovenske železnice. To se bo nadaljevalo, pridružujejo pa se še subvencije za železniški tovorni promet.
Podpora gospodarstvu
Drugo veliko povečanje bo namenjeno gospodarstvu, predvsem iz postavke »razogljičenje«, kjer se sredstva povečujejo za več kot trikrat, z 9,6 na 37 milijonov evrov. Največji delež odpade na subvencije energetsko intenzivnim izvoznim podjetjem za kritje posrednih stroškov emisij.
Leta 2022 je Evropska unija razširila shemo kupovanja emisijskih kuponov tako, da morajo veliki porabniki elektrike plačevati kupone za elektriko, ki jo porabljajo. Ker jih to dela nekonkurenčne v primerjavi s tekmeci zunaj EU, jim države lahko pod določenimi pogoji zagotavljajo subvencije. V Sloveniji je do tega upravičenih le okoli 15 podjetij, med njimi na primer Talum, Acroni in Papirnica Vevče. Med te prejemnike se razdeli precej denarja – vsako leto okoli 26 milijonov. Pred meseci je EU podaljšala dovoljenje za te subvencije, ki so bile prej predvidene le do letošnjega leta. Po novih načrtih bo podnebni sklad tako od leta 2022 do 2028 za te velike porabnike elektrike namenil več kot 180 milijonov evrov.
Poleg podpore za velike porabnike energije bo prihodnje leto na voljo dodatnih 10 milijonov subvencij za tako imenovano zeleno industrijo, kamor spada na primer proizvodnja sončnih celic, vodikovih celic, sistemov za zajem ogljika in podobno.
Vse bolj gospodarsko usmerjeno postaja tudi področje, namenjeno prilagajanju podnebnim spremembam. Glede na načrte iz leta 2023 se povečanje sredstev z 18 na 23 milijonov evrov praktično v celoti nanaša na podporo kmetijstvu in gozdarstvu, sredstva za varovanje narave pa ostajajo enaka in se bodo v prihodnjih letih zmanjševala.
Na področju prilagajanja vse bolj vročemu podnebju so drugi zmagovalci ponovno občine, predvsem ljubljanska. Nova je namreč postavka za podporo lokalnim skupnostim, v kateri je predvideno sofinanciranje evropskega projekta za izboljšanje hladilnih sistemov v domovih za starejše v Ljubljani.
Manj pomembna sanacija stavb
Pred leti zelo izpostavljena energetsko varčna obnova stavb v novem načrtu podnebnega sklada izgublja pomen. Na področju nizkoenergijskih in brezemisijskih stavb se državna sredstva v letu 2026 nekoliko višajo, z 32 na 34 milijonov evrov, predvsem zaradi večje vsote, ki jo bo država namenila za obnovo svojih objektov. Za javne zgradbe je sedaj namenjena glavnina sredstev, skupno 23,3 milijona.
Sredstva za zasebne večstanovanjske stavbe pa se precej znižujejo, s 4,5 milijona evrov na 2,65. V letu 2027 bo za ta namen približno enako denarja, nato pa financiranje ni več predvideno.
Področje obnovljivih virov energije je eno redkih, ki se krči, in sicer s 35 na 26 milijonov evrov. Razloga za to sta dva. Prvi je preložena gradnja hidroelektrarne Mokrice, ki jo je predvideval stari program, v novem pa je ni več, saj gradbenega dovoljenja še vedno ni na vidiku. Drugi pa je precej zmanjšano zanimanje države za razvoj geotermalne energije. V starih načrtih je bilo za razvoj tega vira energije v letu 2026 predvidenih 5,2 milijona evrov, tokrat pa le še pol milijona evrov.
Le malo se zmanjšujejo sredstva za v javnosti morda najbolj poznan razpis Eko sklada – subvencije za zamenjavo starih kurilnih naprav. Predvidena sredstva se znižujejo s 24,5 na slabih 23 milijonov evrov.
