Ukrajinski begunci, ki so po lanskem ruskem napadu v Slovenijo prispeli med prvimi, se sprašujejo, kakšna bo usoda njihovih statusov po izteku enoletnega obdobja. Vlada je na podlagi odločitve evropske komisije že sporočila, da se bo v tudi v Sloveniji, kot v vsej EU, začasna zaščita, ki je bila prvič uvedena lani marca, podaljšala za eno leto. Ukrajinski begunci bodo prejeli tudi nove osebne izkaznice, na enak način, kot so prejeli dosedanje – bodisi po pošti bodisi osebno v upravni enoti, so včeraj sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Večino usmeritev je ministrstvo upravnim enotam že poslalo, v ljubljanski upravni enoti pa pravijo, da čakajo še nekaj dodatnih pojasnil notranjega ministrstva oziroma ustrezno nadgradnjo azilnega registra. Nato bodo lahko začeli voditi postopke, časa za izvedbo pa bo predvidoma dober mesec, so napovedali. V tej upravni enoti so doslej pozitivno odločili o približno 1700 vlogah za začasno zaščito, v vseh slovenskih upravnih enotah pa so do 9. januarja letos (kar so zadnji dostopni podatki) prejeli 8447 vlog za začasno zaščito. Priznanih je bilo 7709 statusov, so še sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Hierarhija navodil
Morebitne nejasnosti oziroma trenutne nedorečenosti v zvezi s podaljšanjem statusov bi lahko izzvenele kot pikolovstvo, če ne bi ukrajinski begunci v lanskem letu že imeli – poleg tega, da so morali zapustiti domovino – nekaterih neljubih izkušenj s slovenskim birokratskim sistemom. Mediji smo poročali, da je bila uvedba sistema začasne zaščite povezana z velikimi zaostanki: v izpostavljenih primerih se je zaradi preobremenjenosti upravnih enot za več tednov zavleklo pridobivanje statusov, posledično pa tudi pridobivanje finančnih pomoči, pravic do dela in nekaterih socialnih pravic, denimo pravice do vpisa otrok v vrtec. Pri nekaterih beguncih bo tudi letošnje podaljšanje statusa povezano z roki za podaljšanje njihovih pogodb o zaposlitvi.
Kot se je večkrat izkazalo tudi pri drugih tujcih in beguncih, ki prihajajo v Slovenijo, lahko zapleti v upravnih enotah, tudi če so navzven videti majhni, za seboj potegnejo niz ovir in negotovosti. Že lani je bilo sicer v upravnih enotah mogoče slišati podoben argument kot letos: da izvedba oziroma načrtovanje postopkov trenutno še nista mogoča, ker mora najprej svoje opraviti še ministrstvo za notranje zadeve.
Nenehne prošnje
S podaljševanjem in zaostrovanjem vojne v Ukrajini se begunci vse bolj navajajo na misel, da bodo v Evropski uniji ostali daljši čas, nekateri pa kar vse življenje. V EU ob tem potekajo pogovori, ali bi bilo treba njihove statuse začasne zaščite pretvoriti v bolj zanesljive oblike, podobne begunskim statusom na podlagi ženevske konvencije. Pogovori so med drugim posledica dejstva, da statusi začasne zaščite, četudi gre za enoten evropski ukrep, ne omogočajo povsod enakega standarda pravic. To botruje tudi nenehnemu prehajanju ukrajinskih beguncev iz ene države v drugo – v iskanju boljšega položaja zase in za svoje družine.
Bivanje Ukrajincev v EU je tudi sicer povezano z množico (negotovih) birokratskih postopkov. Pri nas morajo denimo nekateri vsakih šest mesecev vlagati prošnjo za podaljšanje finančne pomoči in vsake tri mesece prositi za podaljšanje pravice do stanovanja. Še vedno imajo težave pri obiskovanju zdravnika, z velikimi negotovostmi je povezano tudi prehajanje iz statusa začasne zaščite v (bolj zanesljiv) status azilantov.
