Šolska reforma bo imela kratkoročne in dolgoročne cilje, modernizacija šolstva naj bi se po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde razvijala v več smereh. Vizija šolstva, ki naj bi jo zasnovala delovna skupina za pripravo nacionalnega programa v vzgoji in izobraževanju, naj bi kazala smer vse tja do leta 2033. Posodobili naj bi učne načrte in kataloge znanj v srednjem strokovnem izobraževanju, bistveno večjo težo naj bi pridobila digitalizacija šolstva.

Minister Felda je poudaril, da šola ne bo imela več le izobraževalne vloge, temveč bodo poskušali okrepiti tudi vzgojno funkcijo. Pri prenovi učnih načrtov naj bi prisluhnili priporočilom učiteljev, da je premalo časa za utrjevanje in ponavljanje snovi, zato bodo temu prilagodili učne načrte. Spremembe naj bi šle v smeri krepitve izobraževalno-vzgojne vloge šolstva, je dejal Felda, »ker naš cilj mora biti dobiti človeka, ki se ne samo nekaj nauči, ampak tudi ve, kako znanje uporabiti«. Zato bo reforma pomembna tudi za srednješolsko raven: z vajeništvom naj bi dosegli, da bi bili dijaki in dijakinje že po zaključku srednje šole pripravljeni za vstop na trg dela.

Do leta 2025 naj bi zaživele spremembe kurikulov v osnovnih šolah, temu pa naj bi potem sledila tudi sprememba načina ocenjevanja in preverjanja znanja. Šolski sistem, v katerem so vsi odlični, ni dober, poudarja minister Felda, zato bodo razmislili o reformi, s katero bi dosegli, da se učenci in dijaki ne bi več tako pehali za ocenami. Do leta 2026 naj bi v šolskem prostoru zaživela tudi digitalizacija, na kar se bodo otroci morali privajati od vstopa v vrtec naprej. Digitalne tehnologije bodo morali znati uporabljati tudi učitelji, ravnatelji in vzgojitelji. Šolska reforma prinaša pomembne spremembe tudi na ravni šolske prehrane. Te naj bi zaživele že v prihodnjem šolskem letu, cilj pa je dostaviti učencem bolj zdravo prehrano, ob bolj ekonomičnih principih delovanja šolskih kuhinj.