Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je zadovoljen z napredkom pri porabi sredstev iz dogovora za razvoj regij – instrumenta regionalne politike, na podlagi katerega se dodeljujejo sredstva 12 razvojnim regijam v Sloveniji. V tekočem programskem obdobju 2021–2027 znaša skupni obseg sredstev tega mehanizma 458,5 milijona evrov, od tega za vzhodno kohezijsko regijo 298 milijonov evrov, za zahodno kohezijsko regijo pa 160,5 milijona evrov.
Teritorialni razvojni dialog
Po besedah ministra je dogovor za razvoj regij pomemben instrument regionalne politike, ki krepi razvojne moči regij na podlagi njihovih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti. »Poseben pomen v procesu oblikovanja dogovorov za razvoj regij ima teritorialni razvojni dialog, ki temelji na partnerstvu in usklajevanju. Le s povezovanjem vseh treh ravni – lokalne, regionalne in državne – lahko oblikujemo celovite in trajnostne rešitve, ki bodo imele resničen vpliv na kakovost življenja v vseh naših regijah. Ne glede na razlike med regijami in med številnimi posamezniki, ki izvajamo mehanizem 'dogovor za razvoj regij', imamo vsi skupni cilj: učinkovito in odgovorno vlagati evropska kohezijska sredstva v dobrobit prebivalcev v vseh slovenskih regijah. S tem krepimo regije in našo državo, saj je Slovenija močna toliko, kot so močne njene regije,« pravi Jevšek.
V okviru dogovora za razvoj regij je večina dodeljenih sredstev namenjena za še nedokončane vodovode, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, podjetniške inkubatorje, delovanje razvojnih centrov za zeleno infrastrukturo in državno kolesarsko mrežo. Kot pravi minister, je bilo izjemno veliko povpraševanja predvsem na področju zelene infrastrukture.
Ljubljanska urbana regija (LUR) je denimo iz programa DRR 2021–2027 upravičena do porabe 59,69 milijona evrov nepovratnih evropskih in nacionalnih sredstev.
Doslej sta bila podpisana dogovora za devet projektov v skupni vrednosti 43 milijonov evrov, pri čemer skupni znesek sofinanciranja znaša 22,2 milijona evrov. Na zadnjih sejah razvojnega sveta LUR in sveta LUR pa je soglasje prejelo še 22 projektov v skupni vrednosti 59,3 milijona evrov s 30,9 milijona evrov predvidenih nepovratnih sredstev.
Visoka pripravljenost za črpanje sredstev
Direktorica RRA LUR Lilijana Madjar pojasnjuje, da so z intenzivnim usklajevanjem med občinami in državo potrdili že tretji sklop projektov v okviru DRR. »Ponosni smo, da regija izkazuje visoko pripravljenost za črpanje sredstev in trajnostni razvoj,« pravi.
Državni sekretar Marko Koprivc pa je poudaril, da si na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj zastavljajo dva ključna cilja: da kohezijska sredstva dosežejo pravi namen, torej, da pridejo do tistih uporabnikov, ki jih najbolj potrebujejo, ter da se z njimi podpirajo ukrepi, ki omogočajo dolgoročno korist celotni regiji.
Prvi odobreni projekt v LUR je bil že decembra 2023, in sicer Podjetno nad izzive v ljubljanski urbani regiji 2023–2027, ki ga vodi RRA LUR. Do konca letošnjega junija je usposabljanje končala že četrta skupina udeležencev oziroma enajsta generacija, saj je projekt potekal že v prejšnjem obdobju. Projekt, vreden 1,54 milijona evrov, je v celoti financiran z evropskimi in nacionalnimi sredstvi.
Aprila 2025 je bilo potrjenih osem projektov s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda in trajnostne mobilnosti, na julijski seji sveta LUR pa je soglasje prejelo še 22 projektov s področij državnih kolesarskih povezav, zelene infrastrukture ter oskrbe s pitno vodo. V čakanju na soglasje ministrstva za naravne vire in prostor je še en projekt z vrednostjo sofinanciranja 0,96 milijona evrov, na soglasja pa čakajo tudi projekti v pripravi v vrednosti 5,6 milijona evrov, ki bodo umeščeni v tretjo dopolnitev dogovora.
Objavljen je tudi že javni razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti 2023–2029. Ti bodo sofinancirani 80-odstotno, 20-odstotna bo soudeležba občin. V Sloveniji je na voljo skupno 49,5 milijona evrov (od tega 85 odstotkov sredstev EU, 15 odstotkov nacionalnih sredstev) iz kohezijskega sklada, namenjenih ukrepom za preoblikovanje javnih površin – celovite preureditve cest ali ulic po načelih trajnostne mobilnosti, izboljšanje infrastrukture za javni potniški promet, pešce in kolesarje.
Med občinami je med drugim velik interes za vzpostavitev regijskega sistema izposoje e-koles, saj je že oktobra 2024 enaindvajset občin LUR podpisalo sporazum o sodelovanju. Cilj je vzpostavitev enotne mreže z integriranim informacijskim in plačilnim sistemom (tudi s kartico urbana), ki bo omogočala enostavno izposojo, vračilo in polnjenje e-koles ter povezavo s sistemi P+R in javnim prometom.
