Po januarskem požaru v ljubljanskem Dijaškem domu Ivana Cankarja (DIC) se je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje hitro odzvalo in vsem domovom poslalo poziv, naj pripravijo ukrepe za izboljšanje požarne varnosti. Aprila so dopolnili pravilnik o normativih in standardih ter za nočno varstvo dijakov uvedli dodatnega varnostnika.
Kot so povedali v Skupnosti dijaških domov Slovenije (SDDS), prednostna naloga ostaja namestitev javljalnikov požara in detektorjev dima, ki so jih v okviru vzdrževalnih del nekateri domovi že namestili, v preostalih pa se bodo dela nadaljevala ob strokovni podpori skrbnikov za požarno varnost, upoštevanju skupnostnega pristopa ter finančni podpori ministrstva. V Dijaški organizaciji Slovenije poudarjajo, da je minister Vinko Logaj članom organizacije pred mesecem dni na sestanku zagotovil, da je v večini dijaških domov pasivna požarna zaščita že nameščena. Pripravljali naj bi tudi obsežen akcijski načrt, ki bo urejal protipožarno zaščito, za požarno varnost pa naj bi bilo namenjenih kar 13 milijonov evrov.
V Dijaškem domu Ivana Cankarja so nam zagotovili, da so dom uspešno sanirali in namestili protipožarne sisteme. Poudarjajo pa, da po zaključku vseh postopkov gledajo naprej: »V zavodu smo se odločili, da to temo zaključimo in se v celoti usmerimo naprej, v prihodnost, s številno generacijo dijakov novincev. Ne bi radi odpirali starih ran. Bilo je težko obdobje, travmatično za marsikoga, in z veliko truda ter s strokovno pomočjo smo premagali težave.« Minister Logaj pa je na sestanku s člani dijaške organizacije povedal, da bodo v nekaterih domovih potrebne še dodatne naložbe, med drugim tudi v DIC, kjer je treba urediti še evakuacijske poti, ki bodo prilagojene invalidom.
Strokovnega kadra je za zdaj dovolj
Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je bilo za dijake, ki letos prvič vstopajo v srednjo šolo, razpisanih 1806 prostih mest v 34 dijaških domovih – 1578 v javnih in 228 v zasebnih zavodih –, kar je 288 mest manj kot lani. Skupno je v domovih 8157 ležišč, lani jih je zasedalo 5964 dijakov, zato prostorske stiske večinoma ni. Kljub temu pa omejitve vpisa ostajajo v nekaterih ljubljanskih in mariborskih domovih; letos je takih domov osem, opozarjajo v Skupnosti dijaških domov Slovenije.
Letos je strokovnega kadra še dovolj, čeprav projekcije kažejo, da bi se lahko razmere v prihodnjih letih poslabšale. Vzgojitelji imajo sicer ključno vlogo pri spremljanju dijakov na poti izobraževanja in osebnega razvoja in so nosilci vzgojnega programa, zato je, kot so poudarili v SDDS, strokovni kader nujen. Dodali so še, da je za dobrobit mladostnikov temeljno zaupanje med dijaki, starši in domskim osebjem, saj brez tega domska skupnost ne more dobro delovati.
Občutek za delo, ki vključuje razumevanje mladih, je ena temeljnih kompetenc, ki jih potrebujejo vzgojitelji, vendar, kot so povedali v Dijaški organizaciji Slovenije, je »vzgojitelje težko pridobiti, zaradi česar se pogosto dogaja, da so nepripravljeni na tovrstno delo in brez ustreznih kompetenc za delo z mladimi«. V Dijaški organizaciji Slovenije pogosto dobijo pripombe tudi na prehrano – tako na velikost porcij kot na pestrost ponudbe – ter na tako imenovane ure popisov, ki zvečer omejujejo druženje. Ker dijakom popoldneve pogosto zapolnijo učne obveznosti in treningi, si v organizaciji želijo poenotenega sistema podaljšanih izhodov vsaj za višje letnike. Kljub naštetemu pa v organizaciji ocenjujejo, da so dijaki z bivanjem na splošno zadovoljni.
