V Vesoljskem centru Noordung je potekal dogodek Vesolje priložnosti, ki je mladim ponudil vpogled v številne poti za nadaljnji osebni in poklicni razvoj. Mnoge med njimi so že kdaj zašli ali se znašli na razpotju, a ravno takšni dogodki jim lahko pomagajo najti novo smer. Odziv mladih je bil po mnenju Mojmirja Klovarja, direktorja Šolskega centra Celje.izjemen, kar potrjuje, da si želijo informacij, podpore in priložnosti – le na pravem mestu jih morajo dobiti.
Dogodek je del aktivnosti Andragoškega centra Slovenije (ACS), ki že tri desetletja spodbuja pozitiven odnos do vseživljenjskega učenja. Letos je posebna pozornost namenjena mlajšim odraslim z nižjo stopnjo izobrazbe. Tudi zato je lahko približno 60 mladostnikov med drugim prisluhnilo ganljivi pripovedi Žana Kidriča, ki je po hudi bolezni izgubil glas, se z železno voljo spet naučil govoriti in voljo do življenja še okrepil z učenjem in druženjem
»Spodbujanje vseživljenjskega učenja se mora začeti čim prej. Čeprav srednje šole običajno ne povezujemo z izobraževanjem odraslih, ta povezava pri nas živi. Dijakom, ki iz različnih razlogov predčasno prekinejo šolanje, omogočimo, da se znova vključijo v izobraževalni proces,« je povedal Mojmir Klovar, Matej Maček iz ACS pa je izpostavil, da mladi z nedokončano izobrazbo ali iz ekonomsko šibkih družin sodijo med najranljivejše skupine. »Zaradi socialne izključenosti so v slabšem položaju na trgu dela, kar vodi v negotovost, nižje življenjske cilje ter psihološke posledice, kot so stres in osamljenost.«
Strokovnjaki opozarjajo tudi na napačno dojemanje mladih kot pasivnih in nezainteresiranih. Rafo Pinosa, dolgoletni sodelavec programa PUM-O+, je izpostavil: »Razprave o letošnji maturi iz matematike razkrivajo več kot le težavnost nalog. Morda odrasli izgubljamo stik z realnostjo. Mladi tvegajo za pet minut pozornosti na TikToku – ali so res nezainteresirani? V resnici gre za posameznike, ki jih življenje močno stiska. Imajo nešteto možnosti, a skoraj vse so pogojene – z denarjem, ocenami, točkami, ugledom. Včasih je dovolj že ena priložnost, da se začnejo premikati naprej.«
Podporna okolja kot ključ za nov začetek
V regiji delujejo številne organizacije, ki mladim pomagajo na poti samorazvoja in vključevanja v družbo. Barbara Rozman iz Inkubatorja Savinjske regije je poudarila, da je vsaka ideja vredna priložnosti. »Mladi ne potrebujejo popolnega poslovnega načrta – dovolj je iskra. Ponujamo mentorsko podporo, podjetniške delavnice, opremo in razvoj mehkih veščin.« Mateja Cvelfar, vodja območne službe Zavoda za zaposlovanje, pa dodaja, da mladi potrebujejo več kot le seznam prostih delovnih mest. »Pomembna je osebna obravnava – zgraditi zaupanje, pomagati oblikovati realne karierne cilje in prepoznati lastne potenciale. Subvencije delodajalcem, ki zaposlijo mlade, so dodana vrednost.« Direktorica UPI Ljudske univerze Žalec Franja Centrih pa je predstavila tudi številne formalne in neformalne programe, možnosti izmenjav v okviru Erasmus+ projektov ter možnost celostne podpore pri izbiri prave poti.
