»Investicija predstavlja pomemben korak k izboljšanju prometne infrastrukture na enem ključnih prometnih koridorjev v Sloveniji. Predor Karavanke je namreč del razširjenega vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, zato bo sanacija obstoječe cevi bistveno prispevala k večji pretočnosti in varnosti prometa,« pravijo na ministrstvu za kohezijo.
Sanacija dotrajane obstoječe predorske cevi, ki je bila zgrajena med letoma 1987 in 1991, bo zajemala celovito prenovo temeljnih elementov predora, vključno z voziščem, drenažnimi sistemi, notranjo betonsko oblogo in odvodnjavanjem hribinske ter cestiščne vode. Vključevala bo tudi sanacijo portalne zgradbe, prestavitev in nadgradnjo vozišča avtoceste pred predorom in nov most čez Savo.
Projekt poleg tega obsega ureditev platoja cestninske postaje Hrušica. Zaradi povečanih prometnih zmogljivosti ob odprtju druge cevi predora Karavanke namreč trenutne razmere na cestninski postaji ne dohajajo več zahtev po pretočnosti.
V novem sistemu dveh predorov bo potrebna tudi drugačna ureditev nadzorne točke, da ta ne bi zmanjševala prepustnosti predora in povečevala zastojev. Zato je zasnovana nova nadzorna točka, ki bo namenjena izločanju in pregledovanju vozil s tremi pasovi.
Staro cev čaka tudi posodobitev elektrostrojne opreme in signalnovarnostnih naprav. Ker nekaterih elektrostrojnih sistemov, na primer prezračevanja, nadzorno-krmilnega sistema, videonadzora in požarnega sistema, ni mogoče fizično ločiti, saj morajo delovati kot celovit sistem ne glede na državno mejo, sta se upravljalca slovenskega in avstrijskega avtocestnega omrežja, Dars in Asfinag, odločila, da Asfinag izvede skupno javno naročilo za elektrostrojno opremo v novi in stari cevi celotnega predora. Izbrano je bilo podjetje Strabag.
Sanacija po zgraditvi druge cevi
Obstoječo predorsko cev bodo sanirali po dokončanju druge cevi. Gradnja slednje se je začela avgusta 2020. Gradbena dela so končana, trenutno poteka nameščanje elektrostrojne opreme. Druga cev naj bi bila odprta marca 2026. Po petih aneksih skupna pogodbena vrednost tega projekta znaša 114,9 milijona evrov brez davka.
Sanacija prve cevi naj bi trajala do konca leta 2028, a morajo za prenovo še najti izvajalca. Dars lani jeseni objavljenega javnega naročila za sanacijo predora in pripadajoče infrastrukture v prvo namreč ni oddal. Vse tri prejete ponudbe je zavrnil kot nedopustne, ker so presegle zagotovljena sredstva. Dars bo zdaj vse tri ponudnike (konzorcij družb Kolektor CPG, GGD in Kolektor Koling, konzorcij družb Strabag gradbene storitve, IMP ter ljubljanska in zagrebška podružnica avstrijske družbe Strabag in pa turški gradbinec Cengiz) pozval k oddaji novih ponudb.
Potem ko bodo izbrali izvajalca, bosta sledila čezmejno testiranje in priprava opreme za vzpostavitev enosmernega prometa v obeh ceveh, ki bo predvidoma stekel v začetku leta 2029.
Projekt sanacije prve predorske cevi se bo izvedel v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.
