Izvajalki, ki ponuja izdelavo različnih projektnih nalog, smo poslali elektronsko sporočilo, v katerem smo jo zaprosili za pomoč pri izbiri teme in izdelavi diplomske naloge iz zgodovine. Naročena naloga naj bi imela 60 strani.
Odgovor smo prejeli v slabih dveh urah. »Imam kar precej dela, zato se moramo čim prej res natančno uskladiti,« je zapisala in pojasnila, da je cena izdelave diplomske naloge odvisna od tega, za katero fakulteto gre in kako podrobno naj se v nalogi posveti izbrani temi. »Naslov seveda lahko izbereva skupaj, lahko pa ga predlagam jaz. Predvidevam, da potrebujete tudi dispozicijo,« je odgovorila izvajalka. Ko smo ji posredovali podatke za izbrano fakulteto, nam je predlagala dve možni temi in pojasnila, da nas bo naloga stala 1500 evrov. Da napiše oziroma izdela diplomsko nalogo in dispozicijo, naj bi potrebovala dober mesec. Na naše vprašanje, ali je naloga izdelana tako, da profesor na fakulteti ne bo prepoznal, da naloga ni naše delo, je odgovorila: »Vse je izdelano tako, da se nič ne vidi in ni nobene sledi. Tako in tako se že na začetku vidi, kakšen je mentor in ali hoče komplicirati.«
Kršitve želijo preprečiti z ozaveščanjem
Na Univerzi v Mariboru pojasnjujejo, da se od študenta pričakuje, da študijske obveznosti v okviru študijskega programa opravi sam. »Tega, ali je študent zaključno delo pripravil sam ali ga je pripravila druga oseba, ne moremo preverjati. V postopku mentoriranja zaključnega dela visokošolski učitelj, ki je mentor študentu pri izdelavi zaključnega dela, v posameznih primerih sicer lahko ugotovi, da delo ni rezultat samostojnega pisanja, v večini primerov pa takšnih anomalij ne moremo zaznati,« so zapisali. S preverjanjem navadno ugotavljajo le, v kolikšni meri se zaključno delo prekriva z drugimi deli v bazi in ali gre za plagiat.
Kot opozarjajo, je ključno, da s preventivnim delovanjem študente vzgajajo že med študijem – seznanijo jih z usmeritvami za pisanje zaključnih del in pravili o preverjanju podobnosti vsebine elektronske oblike zaključnega dela z drugimi deli. Od študentov zato pričakujejo, da so vsa dela, ki jih opravijo med študijem, njihovo delo. »V svojih delih mora študent vedno jasno ločiti lastne ideje in znanje od informacij, ki jih je pridobil iz drugih virov. Plagiatorstvo je vsako predstavljanje tujega dela kot lastnega,« so jasni na Univerzi v Mariboru. Ob tem opozarjajo, da je plagiat lahko le en stavek ali celotno delo, zato morajo študenti vire in literaturo ustrezno navesti.
Največ primerov pri študiju na daljavo
V zgoraj opisanem primeru gre za kaznivo dejanje, so jasni na generalni policijski upravi. »Pri prodaji raznih avtorskih del, kot so diplome, magistrske naloge ali seminarske naloge, gre za kaznivo dejanje ponarejanja listin,« je pojasnil Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Omenjeno kaznivo dejanje se kaznuje s kaznijo zapora do treh let. Dejanje je kaznivo tako za tistega, ki zaključno delo izdela, kot za tistega, ki nalogo uporabi kot svojo.
Med letoma 2018 in 2023 so obravnavali devet podobnih dejanj, za katera so bile podane ovadbe tožilstvu. Največ dejanj so zabeležili v prvem letu študija na daljavo, 2020 štiri, lani tri. Kot so pojasnili, policija ni pristojna za preverjanje tovrstnih nalog. Skladno z zakonom o kazenskem postopku le zbira obvestila in dokaze v predkazenskem postopku, ko so že podani razlogi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. »Policija v predkazenskem postopku zbere vsa obvestila in dokaze, ki so potrebni za razjasnitev vseh okoliščin kaznivega dejanja, pri tem pa lahko po potrebi tudi sodeluje z drugimi institucijami,« so zapisali na generalni policijski upravi.
