Paket sodniške in tožilske zakonodaje je po oceni pravosodnega ministrstva pripravljen na obravnavo na vladi. Na resornem ministrstvu, kjer ne želijo govoriti o reformi, temveč le o nujnih popravkih aktualnega sistema, pričakujejo zahteven zakonodajni postopek v državnem zboru. Ključna novost, ki jo prinašajo nov zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih ter noveli zakona o sodnem svetu in zakona o državnem tožilstvu, je poenotenje sodnikov in tožilcev na prvi stopnji. Po novem se sodniki in tožilci ne bi več delili na okrajne in okrožne, temveč bodo vsi le še okrožni sodniki oziroma tožilci. Vsa okrajna sodišča bi se po novem preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč, predsedniki okrožnih sodišč pa bi z letnimi razporedi sodnike precej lažje premeščali med različnimi področji znotraj okrožja.
Glavni namen poenotenja sodnikov na prvi stopnji je bolj enakomerna obremenitev sodnikov, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na zmanjšanje razlik med posameznimi sodišči pri trajanju reševanja sodnih zadev. K bolj pošteni in enakomerni obremenitvi sodnikov naj bi pripomogel tudi informacijski sistem za dodeljevanje zadev sodnikom na podlagi letnih razporedov.
Na dvanajstih sodiščih le en ali dva sodnika
Za poenotenje sodnikov na prvi stopnji so se že dlje časa zavzemali predvsem predsedniki sodišč, ki naj bi z novo zakonsko podlago sodnike tudi lažje opozarjali na časovne standarde, saj tega ne bo več mogoče šteti kot poseg v sodniško neodvisnost. Zakon, če bo uspešno prestal obravnavo na vladi in državnem zboru (tam ga čaka redni postopek in zagotovo tudi ogromno predlaganih dopolnil), naj bi se sicer v celoti začel uporabljati šele s prvim januarjem 2027.
Čeprav sta lani na devetih od 44 okrajnih sodišč sodila zgolj po dva sodnika, na treh okrajnih sodiščih pa celo po en sam, se z uveljavitvijo in začetkom uporabe nove zakonodaje v Sloveniji ne bo ukinil noben zunanji oddelek okrožnega sodišča, bo pa zakonodaja to možnost dopuščala. Če bo predsednik okrožnega sodišča presodil, da ni potrebe po posameznem zunanjem oddelku, bo lahko njegovo ukinitev predlagal predsedniku vrhovnega sodišča, v postopku pa bosta svoje mnenje predstavila tudi pravosodno ministrstvo in vodstvo višjega sodišča, pristojnega za posamezno okrožje.
Vrhovne sodnike bo imenoval sodni svet
Med pomembnejšimi rešitvami, ki jih prinaša paket zakonodajnih sprememb, je tudi imenovanje vrhovnih sodnikov zgolj na sodnem svetu in ne več v parlamentu. Če je poskus iskanja dvotretjinske parlamentarne večine, s katero bi lahko spremenili ustavo in imenovanje vseh sodnikov umaknili iz državnega zbora, propadel, pa je imenovanje vrhovnih sodnikov (izmed tistih sodnikov, ki so bili pred tem v parlamentu že izvoljeni na sodniško funkcijo) mogoče urejati zgolj z zakonom. Prav ta predlagana ureditev bo predvidoma v parlamentu še burila duhove, saj bodo poslanci dejansko sami sebi vzeli pristojnost pri odločanju o tem, kdo lahko postane vrhovni sodnik in kdo ne.
Predlog zakonskih sprememb naj bi bil že usklajen z ministrstvom za javno upravo, v zaključni fazi pa je tudi usklajevanje s finančnim ministrstvom, ki je imelo pripombe zaradi nejasnih finančnih učinkov predlaganih zakonov. Na pravosodnem ministrstvu so v medresorskem usklajevanju na nekaterih področjih že popustili in med drugim opustili idejo, da bi bili predodeljeni sodniki upravičeni do dodatka k plači. Prav tako bo nespremenjen ostal postopek imenovanja predsednika vrhovnega sodišča, ki ga bo še vedno imenoval državni zbor.
