Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki so ga pred odhodom na počitnice v parlamentarni postopek vložili v Gubanju Svoboda in Levici, bi bilo po prepričanju medicinske stroke, ki jo je politika pri pripravi predloga povsem prezrla, najbolje v celo umakniti, saj je družbeno zelo škodljiv. Če bo politika zaradi določenih ozkih interesov že vztrajala pri njem, pa ga od člena do člena temeljito spremeniti.
Lažja dostopnost in lažen vtis varnosti vodita v večjo uporabo
Mateja Jandl, specialistka javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je opozorila, da podatki držav, ki so uporabo konoplje legalizirale, kažejo, da se je razširjenost uporabe s tem povečala. Ključni razlog za to je dostopnost in nizko zaznano tveganje v povezavi z njeno uporabo oziroma napačno prepričanje o njeni neškodljivosti. »Zakon bi vplival na normalizacijo uporabe konoplje ter mladim poslal negativno sporočilo.« Posledično bi negativno vplival na številna področja javnega zdravja, večjo potrebe po zdravljenju in socialnih obravnavah. »Pričakujemo lahko več akutnih zastrupitev pri odraslih in otrocih, več zdravstvenih težav, povezanih z jemanjem konoplje, kot so zasvojenost, psihotične motnje, pljučna in srčna obolenja ter tveganja za prometne nesreče in nesreče na delovnem mestu. To nam kažejo podatki iz držav, ki so uporabo konoplje že legalizirane,« je dejala Jandl.
Strokovnjake posebej skrbi vpliv na najbolj ranljive skupine, zlasti otroke in mladostnike. Dr. Marija Anderluh je v imenu Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo in Razširjenega strokovnega kolegija za otroško mladostniško psihiatrijo poudarila, da uporaba konoplje v obdobju odraščanja predstavlja enega najnevarnejših dejavnikov tveganja za neugoden psihosocialni razvoj, zasvojenosti ter pojav pridruženih duševnih motenj tako v mladostništvu kot v odrasli dobi.
Dokazano je, da konoplja vpliva na razvoj možganov in povzroča strukturne spremembe v regijah, pomembnih za uravnavanje čustev, impulzov in kognitivnih funkcij. »Številne znanstvene raziskave potrjujejo povezavo med uporabo konoplje in pojavom duševnih motenj (zgodnje psihotične simptomatike, anksioznosti, razpoloženjskih motenj in povečane samomorilnosti). Ob tem se povečuje tudi tveganje za razvoj zasvojenosti s konopljo in drugimi psihoaktivnimi substancami,« je opozorila.
Z zakonom, ki veča dostopnost konoplje v neposrednem družinskem okolju, težave po besedah Anderluhove zgolj poglabljamo, čeprav stroka že več let opozarja na alarmantno stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter na sistemsko podhranjenost tega področja. »V času, ko si prizadevamo izboljšati dostop do strokovne pomoči in okrepiti preventivo, menimo, da bi morala država krepiti varovalne dejavnike, ne pa uveljavljati zakonodajo, ki v sistem vnaša dodatna tveganja.«
Zaščita mladoletnikov le navidezna
Andreja Pirtovšek Šavs z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani je povedala, da pri svojem kliničnem delu pogosto srečuje mlade, pri katerih je redna uporaba marihuane v vse večjih odmerkih sprožila težke duševne bolezni, ki zaznamujejo njihovo življenje in življenje njihovih družin. Zato opozarja, da je predlagani zakon škodljiv za celotno slovensko družbo, predvsem za mlade in bi vodil v poslabšanje duševnega zdravja. Še posebej sporen je člen, ki konopljo dovoljuje celo v psihiatričnih ustanovah, kar je nesprejemljivo in v nasprotju z načeli strokovne obravnave.
Čeprav zakon prepoveduje uporabo konoplje mladoletnim, ti po izkušnjah Lee Furlan, strokovne sodelavke v programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti na NIJZ, poročajo o tem, da je marihuana lahko dostopna niti nimajo občutka, da je nevarna, ne zavedajo se tveganja in negativnih posledic, zmedeni so tudi starši, legalizacija pa bi to le še poslabšala. »Če se bo konoplja lahko gojila doma na vrtu, bo mladostnike nemogoče zaščititi. Takšen zakon ustvarja le navidezno zaščito, ki pa je v praksi ni mogoče izvesti.«
Tudi Tanja Varl Turk iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljani, je opozorila, da se je zaradi nenadzorovanega škodljivega oglaševanja in političnih interesov v populaciji že pojavil povsem lažen občutek o varnosti konoplje, čemur sledi povečanje uporabe med mladostniki, naraščajoč trend zastrupitev s konopljo, celo otrok z različnimi, na pogled privlačnimi konopljinimi izdelki, ter velik razrast raznolikih oblik uživanja konoplje (kapljice, oljne kapsule, kajenje, vejpanje…), kar vse prinaša dodatna zdravstvena tveganja za uporabnike. Poudarila je, da se vsebnost psihoaktivnega THC v vzgojenih rastlinah konoplje z leti povečuje, s tem pa tudi odvisniški potencial konoplje in tveganje za neželene učinke. V zadnjem času so obravnavali tudi več resnih zastrupitev s polsintetičnimi kanabinoidi s podaljšano klinično sliko motnje zavesti, znaki nevrotoksičnosti in drugimi okvarami notranjih organov.
Zakoniti dostop do konoplje za osebno uporabo bi omogočil ljudem, da bi uporabljali konopljo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav, za večino katerih ne obstaja prav nobena strokovna znanstvena podlaga, ki bi temeljila na ustreznih raziskavah, opravljenih pri ljudeh, je posvarila.
Za ničelno toleranca do konoplje v prometu
Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je opozorila, da bi legalizacija poslabšala varnost in zdravje pri delu. Razširjen strokovni kolegij in združenje za medicino dela, prometa in športa sta že opozorila na nesprejemljivost predlagane prepovedi testiranje na THC pri rednih zdravstvenih pregledih delavcev, saj bi to onemogočilo odkrivanje zlorabe, škodljive rabe ali odvisnosti od THC. Posledično bi lahko delavci, ki jo redno uživajo ali so od THC že odvisni, opravljali tudi tvegana dela in s tem ogrožali tako lastno varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v delovnem procesu ali uporabnikov storitev.
Na kliničnem inštitutu opažajo, da je v zadnjem času več pozitivnih testov na THC kot pred leti, povečano število napotitev delodajalcev, pa tudi povečano število tistih, ki sami povedo, da so uporabniki, medtem ko so pred leti to skrivali.
Če predlagatelji zakona ne bodo umaknili, na inštitutu opozarjajo tudi na nujnost preklica določil v zvezi z mejnimi vrednostmi THC v prometu in ohranjanje ničelne tolerance, saj uporaba konoplje zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, kar se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi s smrtnim izidom. »Tveganje za prometno nezgodo pri vožnji pod vplivom THC je približno dva- do trikrat večje kot pri drugih voznikih. Za razliko od alkohola pri THC ni mogoče določiti relativno varne meje, saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od številnih dejavnikov.«
