Številni bolniki, ki so se odpravili v ambulante družinske medicine, so bili ob pregledih deležni še meritev gleženjskega indeksa. V zdravstvu so že nekaj časa krožile informacije o nenavadnem razmahu teh hitrih in nebolečih preiskav, ki lahko pokažejo na periferno arterijsko bolezen. Kjer so jih opravljali posebej zagnano, so si lahko z njimi znatno izboljšali prihodke. Druga plat medalje tovrstnih praks je porabljanje časa in denarja za storitve, ki jih pomemben del pacientov niti ni potreboval.
Meritve opravljali tudi vsem po vrsti
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so nam pojasnili, da so v nadzorih ugotovili precejšen porast meritev gleženjskega indeksa v lanskem letu. Nekateri izvajalci so takšne meritve preventivno izvajali pri vsakem pregledu, so nam potrdili pri ZZZS. Določanje oziroma merjenje gleženjskega indeksa v ambulantah družinske medicine izvajajo izbrani zdravniki in diplomirane medicinske sestre, te storitve pa štejejo za veliki poseg. Priznana cena posega znaša več kot 36 evrov, kar je več, kot prinese sam pregled bolnika.
Število velikih posegov, med katerimi sta na primer tudi spirometrija ter snemanje in odčitavanje 24-urnega krvnega tlaka, je v zadnjih letih strmo poraslo. V javnih zavodih jih je bilo lani za skoraj 39 odstotkov več kot leta 2019 in pri koncesionarjih za skoraj 84 odstotkov več v primerjavi z omenjenim letom. Povsem drugačni so trendi pri nižje vrednotenih malih posegih, pri katerih lahko izvajalec računa na dobrih deset evrov. V javnih zavodih so narasli za dobra dva odstotka, pri zasebnikih s koncesijo pa jih je bilo lani za skoraj 14 odstotkov manj kot leta 2019.
Na ZZZS so se ob porastu meritev gleženjskega indeksa obrnili na razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, ki ga vodi dr. Danica Rotar Pavlič. Ta najvišji strokovni organ za družinsko medicino je februarja odločil o indikacijah za izvedbo preiskave. Na podlagi sklepa, ki ga je ta mesec sprejel upravni odbor ZZZS, bodo z indikacijami po novem dopolnjeni opisi storitev za obračun meritve. Če iz dokumentacije ne bo razvidna smotrnost preiskave za posameznika, bodo zdravstveni domovi in koncesionarji ostali brez plačila zanjo.
Pri poznani periferni arterijski bolezni bodo te preiskave v prihodnje opravljali enkrat na leto, predvidene so tudi pri sumu na poslabšanje periferne arterijske bolezni. Meritve so med drugim na mestu tudi ob razjedah na nogah, ki se ne zacelijo, pri bolnikih, ki imajo povišano tveganje zaradi drugih srčno-žilnih boleznih in stanj, pri pacientih brez simptomov pa bodo na primer smiselne, če so starejši od 65 let. Namenjene bodo tudi pacientom ob kroničnem venskem popuščanju. Nove kriterije bodo v tem primeru uporabljali od 1. julija dalje, pojasnjujejo na ZZZS.
Maks Tajnikar: Ta dogajanja so nevarna
»Iz dogajanja lahko sklepamo, da v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih zelo dobro razumejo, kaj je prihodek. Iščejo tiste dejavnosti, kjer je denarja več,« ugotavlja ekonomist Maks Tajnikar. V Sloveniji ima osnovno zdravstvo sicer »vratarsko« vlogo, nanjo pa je vezan tudi sistem plačevanja po glavarini, kjer šteje število pacientov. Če posamezni pacient ne bo dobro oskrbljen in se bo vrnil, dodatne storitve v glavarinskem sistemu ne bodo pomenile dodatnega plačila. »Tako je ključna čim boljša obravnava posameznika,« je poudaril Tajnikar. Premik k plačevanju po storitvah, ki je opazen v zadnjih letih in je bil posebej očiten v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana, po drugi strani vodi v povsem drugačno delovanje osnovnega zdravstva, opaža Tajnikar. »Ljudje ob težavah na eni strani težko pridejo do pregleda pri svojem zdravniku, hkrati pa jih iz ambulant vabijo na različne preventivne storitve, ki so plačane posebej. S tem razvrednotimo principe glavarinskega sistema in vratarstva,« je izpostavil spremembe, kakršne so spodbujale tudi razmah meritev gleženjskega indeksa v osnovnem zdravstvu.
Tudi preventivo, ki je danes plačana glede na število storitev, bi bilo smiselno vključiti v glavarinski sistem, meni dr. Tajnikar. Na tak način bi dosegli, da bi z njo zmanjševali potrebe po dodatnih obiskih, je ponazoril. »Kar se trenutno dogaja, je škodljivo za paciente. Storitve, ki so dodatno plačane, rušijo sistem. Zdravniki se lahko s preventivo posledično ukvarjajo na račun osnovne dejavnosti. Vse to vodi tudi v množično usmerjanje bolnikov, ki imajo težavo, na urgence. Dogajanja so nevarna, saj izvajalce usmerjajo v napačno dejavnost,« je opozoril.
