Finančni minister Klemen Boštjančič je ob predstavitvi vladnih izhodišč za novo obvezno izplačilo zaposlenim, tako imenovano božičnico oziroma 14. plačo, o kateri se bodo socialni partnerji šele začeli pogajati, spomnil, da je vlada sprva želela razbremenitev plač doseči s prerazporeditvijo obdavčitve, saj imamo v strukturi davkov neravnovesja. Kar bi na eni strani prinesla načrtovana obdavčitev premoženja, bi namenili za razbremenitev dela. To nam že dolgo priporočajo tudi mednarodne organizacije, kot sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in OECD. Ker do tega na koncu ni prišlo, zdaj želijo gmotni položaj zaposlenih izboljšati s predlogom božičnice, ki bi bila oproščena davkov in prispevkov.
Gre za še enega v nizu ad hoc, nekonsistentnih in parcialnih ukrepov, medtem ko celovitejše reforme davčnega sistema v tem mandatu kljub obljubam ni bilo. Pregledali smo, kaj so bile nekatere pomembnejše napovedi koalicije na davčnem področju in katere bolj izpostavljene ukrepe je uveljavila. Namesto ciljev večje preglednosti, predvidljivosti ter hitrosti postopkov in davčne varnosti, kar je vlada tudi zapisala v koalicijsko pogodbo, so učinki celo nasprotni, administracije v zvezi z davki pa vse več. Ekonomisti in davčni strokovnjaki pa opozarjajo, da za nekatere ključne spremembe na področju davčne zakonodaje v resnici ni prave politične volje.
1. Odprava višanja splošne olajšave napaka
Aktualna koalicija je že v koalicijsko pogodbo zapisala, da bo za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti z učinkom od januarja 2023 dalje razveljavila določbe novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki je ostala na takrat uveljavljeni višini (5000 evrov). Šlo je za dohodninsko novelo, ki jo je sprejela Janševa vlada in je predvidela postopen dvig splošne dohodninske olajšave (na 7500 evrov), ki bi zaposlenim prinesla višje neto plače. »Način, kako lahko neto plače zvišamo brez dodatne obremenitve gospodarstva, je dvig splošne dohodninske olajšave. Ustavno sodišče je že pred časom povedalo, da je namen splošne olajšave, da denar, ki ga nujno potrebuješ za normalno preživetje, ne sme biti obdavčen. Kar je več od tega, pa država lahko obdavči. V preteklosti so bile dohodninske olajšave prenizke, zato jih je prejšnja vlada nekoliko zvišala in tudi pravilno vezala na inflacijo. Odprava tega ukrepa na osnovi nekih ideoloških predpostavk oziroma zgolj zato, ker je to sprejela prejšnja vlada, je bila strokovno gledano napaka,« ocenjuje odvetnik in davčni svetovalec Ivan Kranjec.
Da je bila največja napaka te vlade na področju davkov prav odprava pozitivnih davčnih sprememb, ki jih je ob koncu svojega mandata sprejela vlada Janeza Janše, se strinja tudi davčni strokovnjak Ivan Simič.
Čeprav so se dohodninska lestvica in olajšave letos spet uskladile z višino rasti povprečne mesečne plače, je učinek uskladitev manjši od po uskladitvi višjega obveznega zdravstvenega prispevka (v katerega se je preoblikovalo dodatno zdravstveno zavarovanje) in novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Zadnja dva prispevka sta tako še dodatno dvignila stroške dela in znižala neto plače, pri čemer v zvezi s prispevkom za dolgotrajno oskrbo na vlado letijo očitki, da ga je začela pobirati, še preden so zaživele storitve, ki se bodo iz prispevka financirale.
Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so izračunali, da bodo zaradi višje efektivne obremenitve plač z dohodnino ter omejenih dodatnih prispevkov v mandatu te vlade zaposleni z minimalno plačo v obdobju od leta 2023 do 2026 izgubili skupno 2100 evrov neto, tisti s povprečno plačo skoraj 3600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa 5200 evrov neto.
2. Začasno višja obremenitev gospodarstva
Če je Slovenija po podatkih OECD med državami z najvišjo obremenitvijo dela, pa to ne velja za obdavčitev dobičkov gospodarstva. Toda aktualna vlada je zaradi financiranja sanacije po poplavah z zakonom za pet let (od 2024 do 2028) davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) zvišala za tri odstotne točke na 22 odstotkov (ter sprejela še nekatere druge ukrepe, med drugim obdavčitev bilančne vsote bank). DDPO je precej neučinkovit, njegova efektivna stopnja pa zaradi različnih olajšav dejansko precej nižja. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je mednarodno gledano obdavčitev dohodkov pravnih oseb pri nas dejansko nižja kot v nekaterih (zahodno)evropskih državah, vendar pa je v primerjavo zajeta kumulativa pobranega davka v BDP, ne pa efektivna stopnja. Po Ivančevi oceni se bo z zamikom pokazalo, da se je efektivna obremenitev z dvigom stopnje DDPO pri nas povečala, saj statistika tega zdaj še ne zajema.
Predsednik vlade Robert Golob je sicer prepričan, da pri gospodarstvu, ki »ustvarja rekordne dobičke«, rezerve za izplačilo božičnice obstajajo, čeprav je v poslovnih načrtih za letos nekateri niso načrtovali. Na GZS so pojasnili, da dobički v zadnjih treh letih realno niso rekordni in da rast dobičkov na borzo uvrščenih družb ne odraža razmer v pretežnem delu gospodarstva. Dodana vrednost na borzo uvrščenih družb predstavlja manj kot pet odstotkov slovenskega BDP.
3. Za obdavčitev (nepremičnega) premoženja ni politične volje
Vlada si je za enega od pomembnih ciljev na davčnem področju zadala tudi uvedbo celovitega sistema progresivne obdavčitve premoženja »z namenom pravične zagotovitve virov za izvajanje razvojnih politik in ohranjanje medgeneracijske solidarnosti«. Pri obdavčitvi premoženja smo na evropskem repu. S tem namenom je pripravila izhodišča za obdavčitev stanovanjskega premoženja, po katerih bi po stopnji 1,45 odstotka obdavčila vsako drugo in naslednjo nepremičnino, prvo pa izvzela ne glede na velikost in vrednost. Izhodišča so naletela na številne kritike o nedomišljenosti in nestrokovnosti, zato je ministrstvo predlog umaknilo z mize.
Ivan Kranjec ocenjuje, da v Sloveniji za reformo obdavčitve premoženja oziroma nepremičnin v resnici ni prave politične volje. »Za tistega, ki bi se tega lotil, bi to pomenilo politični samomor. Bojim se, da v Sloveniji pravega davka na nepremičnine še ne bomo videli, pač pa bo novi davek, ko bo, zgolj nadomestitev zastarelih nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka od premoženja, ki sta prihodek občin.«
Z izhodišči neuresničenega davka na stanovanjske nepremičnine je vlada želela doseči določene učinke tudi na stanovanjskem trgu, med drugim bi s posebno davčno olajšavo spodbudila dolgoročno oddajanje nepremičnin v najem. V nasprotju s tem ciljem je bila odločitev o zvišanju stopnje davka od oddajanja premoženja v najem na 25 odstotkov z letom 2023 (v letu 2022 je znašala 15 odstotkov, v letih 2020 in 2021 27,5 odstotka in pred tem 25 odstotkov), ne da bi hkrati zvišala normirane odhodke.
4. Dvoličnost pri normirancih in konec predvidljivosti
Vlada je ob začetku mandata napovedala tudi prenovo sistema obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb »z namenom povečanja davčne pravičnosti in primerljivosti z drugimi oblikami zaposlovanja«. Toda dobrega pol leta potem, ko je sistem z znižanjem praga za vključitev v sistem normiranstva zaostrila, so zdaj na vidiku vnovične spremembe pogojev in celo dvig praga, do katerega bo mogoče ostati v sistemu. Bo pa obdavčitev še vedno manj ugodna kot pred prvimi spremembami, saj bi se normirani odhodki priznali do nižje meje. Sprememba po besedah Kranjca odpira vprašanje, ali gre za predvolilno ugajanje ali pa že v začetku ni bilo prave analize, kaj bi radi s spremembami dosegli.
Namesto ciljev večje preglednosti, predvidljivosti ter hitrosti postopkov in davčne varnosti, kar je vlada tudi zapisala v koalicijsko pogodbo, so učinki celo nasprotni, administracije v zvezi z davki pa vse več.
