Ortodontija je ena izmed najožjih grl v slovenskem zdravstvu. Otroci na prvi specialistični pregled čakajo sedem let, zaradi česar nekateri zamudijo ključen zakonski rok. Potreba po (dragem) ortodontskem zdravljenju mora biti ugotovljena do 16. leta, sicer postane samoplačniško.
»S problemom čakalnih dob so se pravzaprav spopadale vse vlade in nobena ga ni uspešno rešila,« je kritičen Krunoslav Pavlović, predsednik odbora za zobozdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Predolgo čakanje na prvi ortodontski pregled ima po njegovem prepričanju specifičen razlog: približno tretjina otrok je neupravičeno na seznamu čakajočih.
V čakalno vrsto so jih zobozdravniki uvrstili prezgodaj, zgolj preventivno ali na zahtevo staršev, tako rekoč na zalogo, trdi Pavlović. Da se v Sloveniji čezmerno izdajajo napotnice, razkrivajo tudi mednarodne primerjave. Ortodontske obravnave je pri nas deležnih že okoli 90 odstotkov otrok, v drugih evropskih državah pa ta delež znaša med 60 in 70 odstotki.
Ortodonte bi lahko razbremenili zobozdravniki
Na ZZS so se domislili digitalne rešitve, ki bi omogočila pravočasno in natančno prepoznavanje zobnih in čeljustnih nepravilnosti že v ordinaciji (pred)šolskih zobozdravnikov in zobozdravnic. Tako bi omilili pritisk na ortodontske ordinacije, ki delujejo v sistemu javnega zdravstva.
Avtorica inovativnega pregleda zobovja je Maja Ovsenik, predstojnica katedre za čeljustno in zobno ortopedijo na ljubljanski medicinski fakulteti. V doktorski disertaciji je razvila tako imenovani EFO-indeks, pripomoček, ki zobozdravniku omogoči ustrezno triažo in objektivno odločanje glede napotitve na ortodontsko zdravljenje. Pregled se opravi štirikrat med tretjim in 12. letom starosti. Odtisa čeljustnic otroka ni treba jemati.
Za izvajanje pregledov in enovito beleženje rezultatov je zbornica razvila posebno spletno aplikacijo, ki zobozdravnika vodi skozi pregled in omogoča digitaliziran zapis kliničnega pregleda ter EFO-indeksa. Aplikacijo so že predstavili šolskim zobozdravnicam in zobozdravnikom, ki so se udeležili več predavanj in izobraževanj. Predstojnica Ovsenik si želi, da bi v zobozdravstvenih ordinacijah EFO-indekse začeli beležiti že januarja prihodnje leto. Predhodno bi moral zeleno luč dati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bi se moral strinjati tudi s spremembo modela napotitve na ortodontsko zdravljenje.
Na ZZZS so prepričani, da je primernejši naslovnik ministrstvo za zdravje. »Predstavljena digitalna rešitev za določanje EFO-indeksa je pomembna z vidika spremljanja oralnega zdravja prebivalstva ter enotnega napotovanja pacientov na ortodontsko obravnavo in s tem izboljševanja dostopnosti do ortodontskih storitev, zato bi jo bilo smiselno vključiti v program eZdravje in s tem zagotoviti tudi financiranje ter vzdrževanje,« je Dnevniku odgovoril Damjan Kos, tiskovni predstavnik ZZZS. Ministrstvo za zdravje je pred meseci napovedalo, da bo področje ortodontije del širše zdravstvene reforme.
»EFO-indeks bo v veliko pomoč tudi zobozdravnikom, ko bodo staršem razlagali, zakaj je napotitev potrebna ali zakaj lahko z njo počakajo,« je prepričana Sanda Lah Kravanja, predsednica Slovenskega ortodontskega društva. EFO-indeks kakopak ne bo odpravil ključnega razloga dolgih čakalnih vrst, to je pomanjkanja ortodontov. V Sloveniji bi potrebovali vsaj 40 dodatnih ortodontskih programov, ocenjuje predsednica društva. Danes jih je v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih skupaj 64.
Odkar je proračunskega denarja več, tudi delajo več
Danes opravijo več pregledov in zdravljenj kot nekoč. To je posledica leta 2021 spremenjenega splošnega dogovora na področju zobozdravstva, ki omogoča, da se ortodontom plača vse opravljene storitve. V sistem javnega zdravstva vključeni ortodonti so zatem povečali realizacijo za 35 odstotkov. Pri koncesionarjih je bilo povečanje kar 50-odstotno. Če pacientu zaradi predolgih čakalnih dob v Sloveniji do dopolnjenega 16. leta ne uspe opraviti ortodontskega pregleda, se lahko odloči za zdravljenje v tujini. Sanda Lah Kravanja je nezadovoljna z zakonsko ureditvijo zdravljenja prek napotnice v tujini. Večina slovenskih pacientk in pacientov, ki se zaradi nerazumnih čakalnih dob odpravijo na zdravljenje čez mejo, namreč izbere zasebnike. »Pri zasebnih ortodontih v Sloveniji pa se ti zavarovanci ne morejo zdraviti prek napotnice,« je kritična.
