Obvezni zdravstveni prispevek, ki ga skušajo v iniciativi Glas ljudstva s pomočjo podpisov poslancev nadomestiti z dvigom prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je bil slovenski javnosti sprva predstavljen kot začasna rešitev. Ukinjanje dopolnilnega zavarovanja so spremljale obljube o skorajšnji rešitvi, ki bo upoštevala posameznikove dohodke. V zdravstvenem resorju, kjer so pri tem sodelovali s finančnim ministrstvom, je še vedno niso poiskali. Trenutna ureditev ima tudi raznovrstne praktične pomanjkljivosti, na primer pri pobiranju prispevkov.
Neenotno in neracionalno
Da bodo prebivalci prej kot obljubljene trajne spremembe dočakali podražitev obveznega prispevka, je postalo jasno konec lanskega leta. Z marcem se je dvignil s 35 na 37,17 evra. V zdravstvenem resorju niso nad nadomeščanjem obveznega prispevka sicer nikoli uradno obupali.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ugotavljajo, da imamo v Sloveniji en prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki pa je določen na dva različna načina, proporcionalno in pavšalno. Del prispevka je torej določen v odvisnosti od dohodka zavarovanca, drugi del pa ne. To je pripeljalo do kompleksnega in administrativno zahtevnega sistema, so že lani poudarili na ZZZS. Plačilo obveznega zdravstvenega prispevka je vezano na primarno zavarovalno podlago, oprostitve plačila pa so odvisne od statusov zavarovanca. Med izjemami so na primer vojni veterani in socialno ogroženi, so ponazorili. Organ za pobiranje prispevkov je neenoten, saj v manjšem deležu prispevke poleg Finančne uprave RS (Furs) pobira tudi ZZZS. To je neracionalno z vidika stroškov pobiranja prispevkov, so opozorili na ZZZS.
Dvig obstoječih prispevnih stopenj bi bil z vidika administriranja in upravljanja finančnih virov bistveno enostavnejši od pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, so ocenili ta teden. Za obvezni zdravstveni prispevek je bilo treba razviti nove poslovne procese in kompleksno izmenjavo podatkov med številnimi deležniki, so spomnili, administriranje pa je v tem primeru zahtevno. Pri spremembah bi bilo ključno zagotavljanje zadostnih virov za finančno vzdržnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, so še opozorili. Nadomeščanje obveznega zdravstvenega prispevka je po oceni ZZZS sicer predvsem politično vprašanje o bodoči davčni obremenitvi državljanov in celovitejših spremembah davčne ureditve.
Tveganje diskriminacije
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je poslancem že leta 2023 priporočil, naj v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zdravstveni prispevek oblikujejo progresivno, torej glede na višino prihodkov zavezancev za plačilo. S pavšalnim prispevkom Slovenija tvega nastanek posredne diskriminacije na osnovi premoženjskega stanja, je razvidno iz takratnih opozoril. Navidezno nevtralna določba prizadene ljudi s slabšim premoženjskim stanjem, na primer upokojence z najnižjimi pokojninami, so že v izhodišču svarili pri zagovorniku načela enakosti. Priporočila, naj bo obvezni zdravstveni prispevek zasnovan po proporcionalnih stopnjah, poslanci pri sprejemanju zakonodaje doslej niso upoštevali.
Zagovornik je takrat priporočil tudi, da bi med zavarovance, ki niso zavezani plačilu obveznega prispevka, uvrstili dodatne izjeme. V njegovem uradu so opozorili še na določila, ki so po njihovem opažanju sporna z vidika varstva pred diskriminacijo in se nanašajo na spreminjanje splošnih aktov ZZZS. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je treba določiti v zakonu in ne v podzakonskih aktih, so opomnili. Pri zagovorniku načela enakosti so nam potrdili, da še vedno ostajajo pri svojih stališčih o obveznem zdravstvenem prispevku, ki doslej niso bila upoštevana.
