Z generalne policijske uprave so sporočili, da so samo v prvih dveh mesecih leta 2024 obravnavali kar 6387 nedovoljenih vstopov v državo, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kar 6161 migrantov pa je izrazilo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Šestega marca letos je bilo v azilnem domu na Viču nastanjenih 444 prosilcev za mednarodno zaščito ali vlagateljev namere, torej tistih, ki se še niso odločili podati uradne prošnje za mednarodno zaščito. V izpostavi v Logatcu je nastanjenih 206 prosilcev, v izpostavi v Kotnikovi ulici v Ljubljani pa 82, so sporočili iz Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Število na novo nastanjenih prosilcev se iz leta v leto povečuje. Če je bilo leta 2015 prosilcev le 277, jih je bilo leta 2023 že 7261.
Vsaki osebi, ki poda prošnjo za mednarodno zaščito ali nakaže namero, da bo prošnjo podala, pripada nastanitev v azilnem domu. V Sloveniji pa imamo trenutno samo en azilni dom in dve izpostavi. Prezasedenost domov je katastrofalna, pove Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC).
»Zaradi pomanjkanja kapacitet se sprejemni pogoji v azilnem domu nenehno slabšajo. Lansko leto je število nastanjenih v nekaterih obdobjih bistveno presegalo število postelj, ki so bile na voljo. Ljudje so spali na hodnikih in zunaj. Tovrstni sprejemni pogoji so nesprejemljivi. Na to je opozarjal tudi varuh človekovih pravic, k ureditvi razmer nas je pozval tudi odbor ZN proti mučenju,« pove Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ter doda: »Slovenija je v skladu s sprejemno direktivo prosilcem dolžna zagotoviti ustrezne pogoje za sprejem in vzpostaviti zadostno število centrov, v njih pa ustrezne pogoje.«
Samo začasni izpostavi
Vlada je na pobudo urada za oskrbo in integracijo migrantov sprejela sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma. Kot so sporočili iz urada, naj bi se izpostavi organizirali v obliki bivalnih zabojnikov in šotorov, vendar za največ tri leta in samo v primeru, da bo to potrebno. Po besedah direktorice urada Katarine Štrukelj kapacitete za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito iščejo že dve leti, odločitev, da jih nastanijo tudi na Obrežju in v Središču ob Dravi, pa je po njenih besedah nastala ob upoštevanju migracijskih tokov in bližine naselij. Tako bi bili izpostavi vzpostavljeni na tistih mestih, kjer je največji pritok nedovoljenih prehodov meje, in ob objektih, ki jih je policija uporabljala za nadzor meje. Kot zagotavljajo iz urada, bi izpostavi postavili na zemljiščih, ki so v lasti države, in le v primeru, da bodo prenapolnjene že obstoječe kapacitete azilnega doma, ter največ za obdobje treh let. Dejstvo pa je, da so azilni domovi že zdaj dvotretjinsko zasedeni. Na vprašanje, kdaj bodo presodili, da je začasna vzpostavitev azilnih domov potrebna, in zakaj jih bodo vzpostavili le za obdobje treh let, niso odgovorili.
Občine ogorčene, SDS sklicala nujno sejo
Tako v občini Brežice kot v občini Središče ob Dravi so mestni svetniki ogorčeni nad sklepom vlade. V prvi vrsti jih je razburilo dejstvo, da jih ni o odločitvi nihče obvestil in da so novico o sklepu izvedeli prek medijev. »Zaradi dejstva, da o nameri vlade nismo bili seznanjeni pred sprejetjem sklepa vlade, sem ogorčen in ostro nasprotujem ne samo kot župan, temveč tudi kot občan in starš. Od pristojnih organov pa nisem mogel dobiti nobenih informacij,« pravi župan občine Središče ob Dravi Toni Jelovica. Brežiški župan Ivan Molan pa opozarja, da v okolici, kjer naj bi stala izpostava, ni trgovin, banke ali šole, kar pomeni, da bodo migranti zahajali v Brežice, kar da bo povzročilo dodatno nelagodje in strah med ljudmi. Podobnega mnenja je župan Toni Jelovica, ki meni, da bi vzpostavitev azilnega doma imela nezaželene posledice za življenje, okolje ter družbeno in gospodarsko dinamiko kraja. Obe občini sta sklicali izredno sejo svetnikov, na kateri so se odločili, da upoštevajo mnenje lokalne skupnosti in od vlade zahtevajo, da sprejeti sklep prekliče. Občani pa so napovedali, da bodo, če bo vlada izpostave vseeno vzpostavila, izrazili državljansko nepokorščino z zapiranjem mejnih prehodov in protestnimi shodi.
Občanom in občankam se je v uporu pridružil tudi poslanec SDS mag. Andrej Kosi, ki je zahteval sklic nujne seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. S sejo želi doseči, da vlada sklep prekliče, na mejah zagotovi večjo varnost in o vzpostavitvi azilnih izpostav znova premisli. »Ti dve izpostavi sta na vzhodu države in prav na vzhod države se nekako pozablja, ko gre za obnovo cest, tu tudi ni predviden noben satelitski urgentni center. Se pa na ta del ne pozabi, ko je treba postaviti izpostavo azilnega doma,« je dejal na novinarski konferenci.
Umanjkal je dialog
Varuh človekovih pravic je že lani spomladi vlado pozval k ukrepanju zaradi prezasedenosti in nevzdržnih razmer v Azilnem domu Vič v Ljubljani. Do prezasedenosti pride vsako leto spomladi in poleti, nekoliko več prostora pa je v jesenskih in zimskih mesecih, ko so migracijske poti zahtevnejše. »Iskalci mednarodne zaščite so ena najbolj ranljivih skupin, ob tem pa so z njimi povezani številni predsodki, populizem in manipulacije, ki jih še dodatno potiskajo v nedostojne razmere,« je povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Primerne prostore za nastanitev iskalcev mednarodne zaščite naj pristojni poiščejo v okoljih, ki jih bodo pripravljena sprejeti z razumevanjem in strpnostjo. Za izboljšanje razmer je nujno sistematično in odločno ukrepanje, vendar to ni mogoče brez ustrezne komunikacije med pristojnimi organi in zainteresirano javnostjo. Na pristojne apeliramo, naj bodo vse aktivnosti transparentne, celovite, vnaprej usklajene in koordinirane tudi z lokalnimi skupnostmi,« je dodal. Varuh že vrsto let opozarja, da je treba v sprejemanje ukrepov vključiti tudi institucije, lokalne skupnosti in občine, kjer naj bi se ukrepi izvajali. »Žal ugotavljamo, da to varuhovo priporočilo pogosto ni upoštevano, kar prinaša nepotrebne zaplete,« so zapisali v pisarni varuha. Tudi Urša Regvar iz PIC meni, da je treba ob vzpostavljanju novih centrov z lokalnimi skupnostmi vzpostaviti dialog in jim predstaviti način ter namen njihovega delovanja in pojasniti, kdo so osebe, ki bodo v centrih nastanjene. Hkrati je treba po njenem mnenju nasloviti morebitne potrebe lokalne skupnosti. »Dejstvo pa je, da nujno potrebujemo nove nastanitvene kapacitete za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito,« dodaja Regvarjeva.
