Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana opažajo povečano število otrok, ki pomoč potrebujejo zaradi okužbe dihal. Med dokazanimi povzročitelji je trenutno na prvem mestu človeški metapnevmovirus, je pojasnil strokovni direktor Pediatrične klinike dr. Marko Pokorn. Obolevajo predvsem dojenčki, na Pediatrični kliniki pa je med hospitaliziranimi precej otrok s kroničnimi boleznimi.
Pojavljata se še gripa in občasno covid, število okužb z respiratornim sincicijskim virusom pa se je med otroki po trenutnih opažanjih nekoliko zmanjšalo. Metapnevmovirus pljuča, posebno pri mlajših otrocih, po besedah Pokorna prizadene na podoben način kot respiratorni sincicijski virus. Zaradi zagotavljanja postelj za akutno bolne otroke so morali na Pediatrični kliniki nekoliko zmanjšati število nenujnih obravnav, večinoma pa se vseeno držijo načrtov.
Zgodnji naval okužb
Poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je zajelo teden od drugega do osmega januarja, potrjuje, da kroženje virusov gripe v Sloveniji »ostaja intenzivno«. Večje število obiskov zaradi okužb dihal so zaznali tudi pri pediatrični nujni medicinski pomoči, ki pod okriljem ljubljanskega zdravstvenega doma deluje v Metelkovi ulici. Porast je posebno očiten pri predšolskih otrocih. Vrh obolenj dihal se je po besedah vodje pediatrične nujne medicinske pomoči Tatjane Grmek Martinjaš običajno pokazal januarja ali do sredine februarja, letos pa so naval okužb zaznali že decembra.
Nekateri starši pomoč za svoje otroke na Metelkovi iščejo tudi podnevi, ko so za njihova nujna stanja zadolženi otroški in šolski dispanzerji. V nujni pomoči svojce otrok prosijo, naj se v urah, ko pediatrična nujna pomoč ne deluje, obračajo na otrokovega pediatra oziroma enoto zdravstvenega doma, kjer je v času pediatrove odsotnosti urejeno nadomeščanje. Podnevi se na nujno pomoč večkrat obrnejo tudi družine z otroki, ki so opredeljeni pri koncesionarjih. Ti bi se morali med odsotnostjo v rednem delovnem času medsebojno »pokrivati«, poudarjajo v zdravstvenem domu. Veliko otrok pa prihaja še iz bližnjih občin, na primer Vrhnike, Grosuplja, Ivančne Gorice, Kamnika in Ribnice. Tudi v teh primerih družine pomoč na Metelkovi poiščejo, kadar izbrani pediater ne dela.
Čakajo na trajnejšo rešitev
V Zdravstvenem domu Ljubljana dolgoročne rešitve vidijo v vzpostavljanju pediatričnega urgentnega centra. Tam bodo glede na trenutne ideje poleg ljubljanskih v delo vključeni tudi zdravniki iz drugih krajev, ki jih pokriva ljubljanska nujna pomoč za otroke in mladostnike.
Ker zaskrbljeni starši takojšnjo oskrbo večkrat iščejo tudi, ko ne gre za nujno stanje, v zdravstvenem domu svetujejo, naj pred obiskom pokličejo po telefonu. Na spletni strani so navedli številko 01 472 38 88. Nujna pomoč za otroke in mladostnike deluje od sedmih zvečer do sedmih zjutraj, konec tedna in ob praznikih pa 24 ur. Kaj pa lahko družine obolelih otrok storijo, kadar telefon na nujni pomoči zvoni v prazno? Medicinska sestra Erika Verbič pojasnjuje, da so takrat zasedeni z delom: »Naj vztrajajo in pokličejo tudi po petkrat, desetkrat, da dobijo linijo.«
Vrste otrok brez zdravnika
Spomnimo, da je bilo v državi po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije konec lanskega leta okoli 20.000 otrok in mladostnikov, ki nimajo izbranega zdravnika. Mnogi kraji, kjer si pediatra ni več mogoče izbrati na novo, so glede na zemljevid Sledilnika Zdravniki ravno v širši okolici Ljubljane. Z rdečimi pikami, ki označujejo območja brez »prostih« pediatrov, so označeni Vrhnika, Škofja Loka, Medvode, Mengeš in Grosuplje. Ambulante za neopredeljene paciente, ki se v teh dneh vzpostavljajo v državi, so namenjene zgolj odraslim prebivalcem brez zdravnika. Na ljubljanski pediatrični nujni pomoči doslej sicer niso zaznali povezave med povečanim številom obiskov in težavami z izbiro osebnega pediatra, ki so izrazite ravno v osrednji Sloveniji.
