»Stanje okolja v državi je v splošnem zadovoljivo. To je posledica tega, da bolj natančno merimo vire onesnaženja ter da okoljske politike in cilje bolj sistematično vključujemo v druge politike oziroma sektorje, ki vplivajo na okolje, kot so na primer promet, industrija in kmetijstvo,« je na predstavitvi novega poročila o stanju okolja v Sloveniji 2022 dejal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl.
Poročilo o stanju okolja v Sloveniji je poročilo, ki ga Agencija RS za okolje (Arso) skupaj z ministrstvom za okolje pripravi na približno pet let – nazadnje je bilo objavljeno leta 2017. V poročilih je celovito zajeto stanje okolja in narave na podlagi kazalcev, okoljskih monitoringov in drugih virov o stanju okolja. Poročila predstavljajo nekakšen posnetek stanja okolja v tem trenutku ter omogočajo spremljanje trendov in presojo učinkovitosti v preteklosti uvedenih ukrepov.
Slabši pri varstvu biodiverzitete, hrupu, odpadkih
Na katerih področjih smo se torej v primerjavi s prejšnjimi poročili izboljšali? Vajgl je izpostavil zlasti zmanjšanje izpustov onesnaževal v zrak, vodo in tla. »Na območju vse države sicer še zmeraj ostaja nekaj problematičnih območij, ki se jim moramo posvečati, vendar v splošnem beležimo zmanjšanje negativnih vplivov,« je povzel.
Kljub doslej sprejetim ukrepom je biotska raznovrstnost tisto področje, kjer bodo v prihodnje potrebne dodatne aktivnosti. Kot posebna izziva poročilo izpostavlja tudi področje hrupa in ravnanja z odpadki. Količina odpadkov se je denimo v letu 2019 v primerjavi z letom 2017 v gospodinjstvih povečala za 8,4 odstotka, medtem ko se je v proizvodnih in storitvenih dejavnostih povečala za kar 39,3 odstotka. V istem obdobju so se za 9,4 odstotka povečale tudi količine nevarnih odpadkov.
Najbolj skrb vzbujajoči so, kot kaže poročilo, trendi kazalcev, ki prikazujejo stanje podnebja. Pri nekaterih ciljih na tem področju dosegamo oceno neugodno ali celo nezadostno. Med štirimi ključnimi področji, kjer bo potrebnega največ ukrepanja v prihodnje, poročilo izpostavlja prilagajanje podnebnim spremembam, ohranjanje biotske raznovrstnosti, sanacijo degradiranih območij in vključevanje okoljskih politik ter ciljev v načrtovanje politik in ukrepov v različnih sektorjih.
Zastrašujoče vroča poletja
Na področju podnebnih sprememb so avtorji poročila kot slabo ocenili zlasti stanje na področju obnovljivih virov energije, deleža obnovljivih virov v bruto končni rabi energije ter kazalcih temperature, ekstremnih temperaturnih dogodkov, padavin, ekstremnih padavinskih dogodkov, količinskem obnavljanju podzemne vode, spreminjanju obsega ledenika in kemijske suše. Podatki torej potrjujejo, da se podnebne spremembe v Sloveniji že dogajajo. »Pri letnem odklonu temperature, to je odklonu od normale, vidimo izrazit trend naraščanja. Seveda imamo tudi medletno spremenljivost, a bistveno sporočilo je, da temperatura pri nas narašča. Od časa mojega rojstva je zrasla že skoraj za dobri dve stopnji ali skoraj dve stopnji Celzija in pol,« je opozorila meteorologinja Tanja Cegnar iz Arsa. Naraščanje temperature je še posebno opazno v poletnih mesecih. »Poletje je tisti letni čas, ki je najbolj zastrašujoč s spremembami. Imamo izrazito naraščanje temperature, izrazit upad padavin in pa naraščanje sončnega vremena,« je poudarila.
Tovrstne spremembe podnebja se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Naraščanje temperature se bo po ocenah avtorjev poročila v prihodnjih treh desetletjih nadaljevalo s podobno stopnjo kot v zadnjem desetletju. »Po srednjem stabilizacijskem scenariju se bo povprečna temperatura v Sloveniji do leta 2050 zvišala še za dodatno stopinjo Celzija. To bo dodatno stopnjevalo toplotno obremenitev, predvsem v toplem delu leta. Povečala se bo pogostost vročinskih valov, ki bodo v povprečju trajali dlje, stopnjevala se bo tudi njihova jakost. Povprečno število vročih dni se bo do sredine stoletja v nižinskem delu osrednje Slovenije in Primorske povečalo za 12 do 13 dni,« navajajo avtorji.
