Prihodnji torek se bo iztekel že četrti javni poziv, s katerim slovensko sodstvo išče podpredsednika oziroma podpredsednico vrhovnega sodišča. Ker se na prve tri pozive ni odzval nihče, je vrhovne sodnike k vložitvi kandidature posebej pozval tudi sodni svet in opozoril, da »je situacija, v kateri vrhovno sodišče že dlje časa posluje brez podpredsednika, nevzdržna«. Po naših neuradnih informacijah naj bi bilo vrhovno sodišče ravno v četrtem javnem pozivu še najbližje temu, da vendarle dobi podpredsednika. Kot najverjetnejša kandidatka se omenja vrhovna sodnica kazenskega oddelka Marjeta Švab Širok. Pri sodnem svetu so nam sicer pojasnili, da za zdaj niso prejeli nobene prijave.
Pred časom se je v zvezi s podpredsedniškim mestom neformalno omenjalo tudi vrhovnega sodnika gospodarskega oddelka Damjana Oroža, ki naj bi bil že pri preteklih treh javnih pozivih favorit predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, a se za kandidaturo tedaj ni odločil.
Đorđević za razmislek o postopku imenovanja
Aktualni predsednik vrhovnega sodišča Đorđević, z vodenjem sodišča se je seznanil prav v vlogi podpredsednika, je večkrat poudaril, da se mu zdi podpredsedniška funkcija primerna odskočna deska za predsedniški položaj. Kljub temu med vrhovnimi sodniki ni veliko zanimanja niti za predsedniško niti za podpredsedniško funkcijo. Tudi razpis za predsednika je bil uspešen šele v tretjem poskusu.
»Vrhovni sodniki so vrhunski pravni strokovnjaki s sojenjem kot poglavitno dejavnostjo. Želijo se ukvarjati predvsem z vprašanji s svojega pravnega področja, tudi v mednarodnem prostoru, sodnoupravno področje jim ni tako blizu. Pa še postopek kandidature je izredno zapleten in marsikoga odvrne,« je težave pri iskanju podpredsednika že pred časom za Večer komentiral Đorđević. Ta je v svojem strateškem programu zapisal, da bi bilo smiselno razmisliti o ureditvi, po kateri bi predsednik vrhovnega sodišča sam imenoval podpredsednika kot svojega najtesnejšega sodelavca.
Tudi podpredsednik pred državni zbor
Po aktualni zakonodaji je postopek imenovanja podpredsednika identičen postopku imenovanja prvega med sodniki, kar pomeni, da se mora kandidat najprej predstaviti kolegom na občni seji vrhovnega sodišča, nato sodnemu svetu, nazadnje pa ga državni zbor izvoli na predlog pravosodnega ministrstva. V državnem zboru se predlagani kandidat izpostavi tudi potencialnim političnim napadom in poskusom diskreditacije, kar nekatere dodatno odvrača od potegovanja za najvišji funkciji.
Da je čas za spremembe imenovanja sodnikov (ne le na čelo vrhovnega sodišča), je mantra, ki jo slovensko sodstvo ponavlja že dlje časa. Potrjevanje sodnikov v državnem zboru je ostalina jugoslovanskega političnega sistema, ki se je ohranila vse do danes. Za umik imenovanja vrhovnih sodnikov (in tudi predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča) iz parlamenta bi bilo dovolj že spremeniti področno zakonodajo, za spremembo postopka imenovanja vseh sodnikov pa tudi ustavo.
Strokovna skupina parlamentarne ustavne komisije se je pred časom že poenotila glede spremembe ustave, po kateri bi sodnike imenovala predsednica republike, vendar skupina hkrati predlaga tudi spremembo sestave sodnega sveta, ki vsebinsko vodi postopek imenovanja. Slednje je po mnenju sodnega sveta nesprejemljiv politični kompromis.
