Razplet interpelacije o delu ter odgovornosti ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki so jo pred dvema mesecema, takoj po koncu referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, vložili predstavniki NSi in skupina nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov, je bil precej pričakovan: za nezaupnico ministrici je včeraj glasovalo 27 poslancev, proti pa 46. Šlo je sicer za eno najkrajših zasedanj ob interpelacijah doslej, saj je seja državnega zbora (z vsemi odmori in formalnostmi vred) trajala le pet ur.
Vsebina interpelacije je bila sicer ob različnih priložnostih že nekajkrat slišana, zato tudi med razpravo ni bilo povedano kaj posebej novega; nekam mlačno vzdušje je vladalo že na začetku seje, saj je bila dvorana parlamenta precej opustela, skoraj docela pa se je izpraznila v naslednjih urah, na kar so večkrat užaljeno opozorili tudi govorci iz vrst predlagateljev interpelacije, čeprav opozicijske sile s svojo prisotnostjo ob tem nikakor niso mogle biti za zgled. Iva Dimic (NSi) je sicer za uvod še enkrat nanizala glavne očitke iz interpelacije: ministrica naj bi bila kriva negospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi (v primeru izplačila denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič in najema nadomestnih prostorov za SNG Drama Ljubljana v času prenove), sprejemanja škodljivih zakonov in nespoštljivega odnosa do slovenske osamosvojitve zaradi »ukinitve« oziroma združitve nekdanjega Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije; ta naj bi bila »politične narave« in posledica teženj Levice po »razvrednotenju najpomembnejšega obdobja v naši zgodovini«.
Pogrevanje že znanega
Kot primere škodljive zakonodaje je Iva Dimic navedla novi zakon o medijih (ki naj bi omogočal nadzor nad mediji in novinarji), predlog novega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ta naj bi prinašal »ogromne proračunske posledice« ter »nove privilegije za izbrance«) in pa na referendumu zavrnjeni zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ravno tako naj bi novi zakon o varovanju kulturne dediščine vseboval »totalitarne vzvode«. Anže Logar (Demokrati) je pristavil, da ministrica s svojim delovanjem povzroča »nove delitve«, očital pa ji je še neustrezno vodenje, strokovno sporne odločitve in politično kadrovanje v ustanovah in strokovnih komisijah, s katerim naj bi izključevala »strokovnjake, ki niso povsem ideološko uglašeni z vlado«.
Asta Vrečko je vse očitke zavrnila kot neutemeljene, pri tem pa postregla z dolgim seznamom dosežkov v aktualnem mandatu, od prenov zakonodaje do mnogih vlaganj v obnovo kulturne dediščine in javno kulturno infrastrukturo. Spomnila je na sistemsko zanemarjenost in politično zlorabo področja kulture v času vladanja sedanje opozicije: »Nasledili smo popolno razsulo, toda po treh letih lahko pokažemo vidne rezultate, kar opozicijo seveda jezi; tako kot jo jezi to, da umetnikov ne delimo na vaše in naše, kulturo pa ohranjamo javno in dostopno vsem.« Po njenem mnenju ni bilo nobene osnove za interpelacijo – ta naj bi bila dokaz, da opozicijo kultura zanima le kot »sredstvo kulturnega boja« in polje obračunavanja. »Večina obtožb v tej interpelaciji je iz leta 2023 ter smo jih že večkrat zavrnili in pojasnili,« je poudarila, češ da bo morala znova razlagati že znane stvari.
