Danes je potekalo prvo medgeneracijsko srečanje, saj si po besedah predsednika vlade Roberta Goloba želijo, da se vprašanja mladih in starejših obravnavajo skupaj, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj je v novem zakonu o vladi predvideno ministrstvo za medgeneracijsko solidarnost. Napovedal je tudi kontinuirano sestajanje na tri mesece, kjer bodo sproti urejali konkretne projekte. Nekatere teme bodo obravnavali prioritetno v obliki delovnih skupin, kot denimo duševno zdravje mladih. Golob je poudaril nekaj ključnih tem, ki so se jih dotaknili, in sicer višine in združitve štipendij, pričakovanj glede usklajevanja pokojnin, pričakovanj delovno aktivnih predvsem glede eskalacije plač, pobud za projekte, ki bi jih lahko razširili ali pa umaknili, na primer digitalne bone za starejše, saj so ugotovili, da je bolje, da jih ni, kot da diskriminatorno izberejo nekaj tisoč izbrancev, ostale pa pustijo brez vsega.
Predsednik vlade je napovedal, da bodo naslednji teden z ministri pripravili dvoje: najprej jasen pregled gospodinjstev, ki bodo prejela energetski dodatek; po evidencah jih je za zdaj okoli 50 tisoč, vendar želijo ta obseg razširiti, saj menijo, da je še veliko ljudi, ki sicer niso v evidencah, vendar bi dodatek potrebovali. Istočasno z izplačilom prvega dodatka nameravajo objaviti tudi poziv, na katerega se bodo lahko prijavili vsi, ki izpolnjujejo kriterije, in bodo nato prejeli drugi energetski dodatek, ki bo decembra ali januarja. Poudaril je, da se mora definirati, kaj je energetska revščina, in voditi evidence tistih, ki dodatke res potrebujejo. Želijo si ciljno izboljšati tovrstni sistem, o čemer bodo poleg ukrepov za gospodarstvo razpravljali prihodnji teden.
Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik, ki je sodeloval na današnjem sklicu štirih organizacij pod imenom Mekos, je dejal, da je ključno vprašanje, kako premostiti visoko inflacijo pri upokojencih. Omenil je, da če bo izredno usklajevanje pokojnin, bo to izvedeno konec septembra ali na začetku oktobra. Zpizu so predlagali, da se do meseca maja pokojnine zvišajo za tri odstotke, nadaljnji izračun pa se bo opravil glede na višino inflacije. Redno usklajevanje pokojnin bo tako kot do zdaj potekalo februarja. Energetski oziroma draginjski dodatek pa je še vedno v pripravi. Dotaknili so se tudi spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi ter mu podaljšali rok za eno leto. V tem času ga nameravajo tudi vsebinsko spremeniti in dopolniti, saj ni vseboval vseh predlogov. Za e-oskrbo je bila podpisana tripartitna pogodba, in sicer med Telekomom, ministrstvom z zdravje in Zdusom, da bi lahko izvedli pet tisoč brezplačnih priklopov na internet za tiste, ki so do tega po kriterijih upravičeni. Pristojno ministrstvo so zaprosili, da dodeli še dodatnih 4000 brezplačnih priklopov, če bodo lahko zagotovili sredstva. Predsednik vlade se do tega še ni opredelil. Pereča tema je bil tudi zakon za digitalizacijo, saj starejšim namreč pripada le pet tisoč bonov, kakršna koli selekcija, kdo je to tega upravičen, pa bi bila diskriminatorna, zato Sušnik predlaga, da se projekt ustavi: »Ne more biti pri 620 tisoč upokojencih pet tisoč upravičencev! Kdo jih bo izbiral?« Poudaril pa je digitalno izobraževanje in usposabljanje starejših, saj se vedno več poslovanja opravlja elektronsko. »Hočemo biti enakopravna družba,« je še dodal Sušnik. Vprašanja o referendumu o dolgotrajni oskrbi še niso odpirali.
Predsednica študentske organizacije Slovenije Marike Grubar je dejala, »mladi želimo biti enakovredni partnerji, želimo si, da se nas redno vključuje, da se nas resno obravnava oziroma da se resno obravnava mladinske problematike«. Pozvala je, da se organi, ki obravnavajo problematiko mladih, redno sestajajo in da na sestanke prihajajo vsi pomembni odločevalci, saj so v preteklosti imeli občutek, da niso slišani. Predvsem pa si želijo, da organi delujejo strukturno in vsebinsko.
Posebni poudarek je bil na področju štipendij, saj si želijo združitve državne in Zoisove štipendije, saj kot pravi, obe naslavljata različne cilje, zato bi bila tudi združitev smiselna in mogoča. Izpostavila je tudi dolgotrajno problematiko trga dela, saj mladi vedno težje dobijo varne zaposlitve. Tudi bivanjski pogoji za mlade niso ugodni, saj ni dovolj študentskih domov in stanovanj zanje. Potrebna so namreč nova sredstva za gradnjo študentskih domov, obnovo obstoječih kapacitet, gradnjo javnih in najemnih stanovanj v centru Ljubljane in tudi ob obrobjih mest, saj so tudi tam stanovanja vedno težje dostopna. Še vedno ostaja pomembno tudi področje duševnega zdravja, ki ostaja odprto že dalj časa. Predlagali so nekaj hitrih rešitev, kot so na primer sistemski pregledi, ki bi med drugim vključevali pregled in oceno duševnega zdravja, in pa opismenjevanje izobraževalnega kadra, saj bi s tem hitreje zaznali duševne težave učencev. »Nujna je preventiva, da nismo podvrženi le kurativi, saj vsi vemo, da je kadrov za kurativo v Sloveniji premalo,« je še dodala Marike Grubar. Robert Golob je med drugim predlagal, da naj mladi oblikujejo duševnemu zdravju namenjeno iniciativo. Pomembna je tudi prenova oziroma digitalizacija šolskega sistema, saj bi ta morala vključevati več vsebin, upoštevaje kreativnost. Dijaki so izpostavili tudi upoštevanje izvenšolskih dejavnosti pri vpisu na fakultete, kar je v tujini že redna praksa. Vprašanje trajnostnega preboja zaradi njegovih razsežnosti še vedno ostaja precej odprto, zato so danes govoril le o problematiki javnega prometa, saj je treba zagotoviti dovolj veliko število kapacitet, šele nato pa se lahko pogovarjamo o brezplačnih vozovnicah.
