Slovenija se v zadnjih letih vse pogosteje spoprijema s skrajnimi vremenskimi pojavi – najhujše so bile prav poplave, ki so avgusta 2023 prizadele več kot dve tretjini države. Ena ključnih naložb, namenjena večji pripravljenosti, je bila pridobitev specializirane opreme za civilno zaščito – a kot kaže, birokratski premiki še vedno prehitevajo operativnost na terenu.
Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) je januarja letos v državnem logističnem centru Roje uradno prevzela opremo za zaščito in pomoč ob naravnih nesrečah, predvsem poplavah. Gre za največji projekt civilne zaščite doslej, ki je bil prvič v celoti sofinanciran iz evropskih kohezijskih sredstev. V okviru operacije, imenovane Zagotavljanje ustrezne opreme za izvajanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči ob poplavah, je bilo do konca leta 2024 zagotovljenih 40 specializiranih tovornih vozil s hidravličnimi nadgradnjami, 164 kotalnih zabojnikov z namensko opremo in deset visokozmogljivih črpalnih enot.
Celotna vrednost projekta presega 30 milijonov evrov. Od tega je bilo 23,5 milijona evrov zagotovljenih iz kohezijskega sklada Evropske unije in slovenskega proračuna, 6,5 milijona evrov pa je prispevala uprava za zaščito in reševanje. Kot je ob prevzemu opreme poudaril generalni direktor URSZR Leon Behin, »tako velikega projekta brez evropskih sredstev v Sloveniji ne bi mogli izpeljati«.
Oprema še vedno čaka na razdelitev
Čeprav naj bi opremo po napovedih že do poletja v celoti predali v testno uporabo izbranim občinam, številna vozila še vedno stojijo v skladišču. Uprava za zaščito in reševanje je namreč decembra in januarja k sodelovanju povabila 95 občin, ki ležijo na območjih pomembnega vpliva poplav in so uvrščene v četrti ali peti razred ogroženosti. Od povabljenih je le 32 občin izpolnjevalo vse pogoje, a je bilo zaradi terenskega preverjanja in dopolnjevanja dokumentacije do pomladi izbranih le osem. To o občine Cerkno, Domžale, Grosuplje, Velika Polana, Ravne na Koroškem, Maribor, Nazarje in Kranj – po ena za vsako izmed osmih hidrogeografskih območij. Oprema naj bi jim bila dana v testno uporabo za obdobje enega leta. A tudi tu se zapleta, saj številne občine še niso pridobile vseh potrebnih potrdil – o kadrovski usposobljenosti, garažiranju, zdravniških pregledih in usposabljanjih za delo z opremo. Oprema torej še vedno čaka v skladišču.
Doslej razdeljenih le šest vozil
Do danes je bilo v uporabo predanih le nekaj vozil, med njimi tudi tista, ki so bila že konec prejšnjega leta vključena v testno in operativno uporabo. Po dve vozili so prejele izpostave URSZR v Celju, Mariboru in Murski Soboti, skupno torej šest specializiranih tovornjakov s hidravlično opremo.
Na upravi za zaščito in reševanje še pojasnjujejo, da se oprema že uporablja pri tehničnoreševalnih enotah civilne zaščite, poleg tega je bila vključena v intervencije, usposabljanja in vaje doma in v tujini – med drugim v Italiji, Bolgariji ter Bosni in Hercegovini.
Večina preostale opreme pa je kljub temu še vedno v skladišču in čaka na razdelitev občinam. Prav tako bodo šele v juniju in juliju sledila usposabljanja za občinske enote, čeprav je bilo osnovno usposabljanje za operativno delo s specializiranimi tovornimi vozili s hidravličnimi nadgradnjami in kotalnimi zabojniki z namensko opremo za pripadnike regijskih in državnih tehničnoreševalnih enot že izvedeno. Projekt, ki je bil zamišljen kot prelomna izboljšava slovenske odpornosti proti podnebnim spremembam, tako v praksi še ne dosega svojega cilja.
