Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) je vozniku osebnega avta poslala plačilni nalog za 600 evrov, češ da je marca 2022 v presledku dveh dni na avtocesti na odseku Blagovica–Krtina vozil brez veljavne elektronske vinjete.
Voznik je prek zagovornice na okrajno sodišče v Kamniku vložil zahtevo za sodno varstvo in razložil, da je avto imel vinjeto – kupil jo je na bencinskem servisu, a je prodajalka iz prometnega dovoljenja napačno prepisala podatke. Pred registrsko oznako je namesto LJ zapisala VLJ. Sodišče je kljub temu odločilo, da je kriv, mu je pa namesto globe izreklo opomin in ga oprostilo plačila sodne takse. S takšno odločitvijo se je strinjalo tudi ljubljansko višje sodišče, kamor se je zagovornica pritožila, ne pa tudi vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin, ki je zaradi tega na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlagala je, da postopek zoper voznika ustavi. In to je tudi storilo.
Mislil, da je »V« oznaka za vinjeto
Okrajno in višje sodišče sta trdili, da je voznik storil prekršek, ker vinjeta ni bila izdana za registrsko oznako njegovega vozila, zato ni imel pravice do uporabe cestninske ceste. Višje sodišče je navajalo splošni akt o cestninjenju, v katerem je določeno, da uslužbenec na prodajnem mestu podatke vnese v sistem in nato stranki izroči potrdilo, da jih pregleda. Kupec s podpisom potrdi, da so pravilni oziroma opozori, če niso, da jih uslužbenec popravi. Kupec tako s podpisom prevzame odgovornost za pravilnost podatkov in za posledice, če niso. V konkretnem primeru je sicer voznik povedal, da mu je prodajalka pokazala potrdilo in da je »V« opazil, a je mislil, da pomeni oznako za vinjeto, zato tega prodajalki ni omenjal. A sodišče je zavzelo stališče, da mu je bila dana možnost, da bi prodajalka podatke popravila. In da se od njega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo. Lahkomiselno je mislil, da gre za oznako za vinjeto, pri čemer pa tega ni preveril oziroma ni storil nič, da bi izključil to možnost, piše v sodbi. Na voznikov argument, da je od prodajalca utemeljeno pričakoval skrbnost in da je sam utemeljeno sklepal, da je črko V zapisal z razlogom, je bil ponovni odgovor sodišča, da je bila nezadostna skrbnost na strani voznika.
Zagovornica je višje sodnike skušala tudi prepričati, da je bil voznik v pravni zmoti in zaveden, kar pomeni, da ni ravnal protipravno. Navedbe so preveč splošne, da bi jih bilo mogoče vsebinsko preizkusiti, so odgovorili. Ob tem pa pripomnili, da je okrajno sodišče vse okoliščine nakupa vinjete pravilno upoštevalo pri odločanju o sankciji, ko mu je izreklo le opomin. Da je vinjeto dejansko imel, se jim je zdelo popolnoma nepomembno, kajti takšna, kot je bila, njegovemu vozilu ni dajala pravice do uporabe avtoceste, so ocenili.
Preozka razlaga
To pa je popolnoma v nasprotju z razsodbo vrhovnega sodišča. Sledilo je mnenju tožilke, da je višje sodišče ravnalo nezakonito, ker je obstoj prekrškov v bistvenem utemeljilo na splošnem aktu o cestninjenju. To ni predpis, ki bi določal odgovornost za prekršek, je odločilo. Zakon o prekrških namreč izrecno določa predpise, s katerimi se lahko določi prekršek, omenjeni akt pa mednje ne sodi. »Temeljni argument sodišča, ki odgovornost storilca utemeljuje zlasti na podlagi dejstva, da slednji napačnega zapisa na potrdilu o nakupu vinjete ni grajal v prvih petnajstih minutah po nakupu, kot je to predvideno v splošnem aktu, zato ne vzdrži,« so zapisali vrhovni sodniki in dodali, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti le določbe zakona o cestninjenju. Ta pa določa le, da se z globo 300 evrov kaznuje tisti, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred, vprašanj v zvezi z nakupom vinjete pa ne ureja.
Vrhovni sodniki so opozorili tudi, da zakon ne opredeljuje, kaj »veljavna elektronska vinjeta« pravno sploh pomeni. Strinjali so se s tožilko, da je bila razlaga višjega sodišča preozka. »Namen zakona o cestninjenju je zlasti v plačilu ustreznega nadomestila za uporabo cestninskih cest in na drugi strani sankcioniranje tistih posameznikov, ki tega ne storijo. V ta krog pa ni mogoče uvrstiti tistih, ki so plačilo vinjete dejansko izvedli, vendar je pri tem prišlo do napake v zapisu zahtevanih podatkov s strani tretje osebe – prodajalca. Navedenih položajev ni mogoče enačiti /…/,« še piše v sodbi vrhovnega sodišča.
