Ocena javnosti o uspešnosti dela vlade je ta mesec skoraj enaka, kot je bila pred mesecem dni. Da je delo vlade uspešno, je menilo 24,4 odstotka vprašanih, velika večina, 70,3 odstotka, pa jih je menila nasprotno, da je torej vlada pri svojem delu neuspešna. Padanje podpore Golobovi vladi, ki smo mu bili priča vse od lanskega oktobra, ko je nezadovoljstvo z delom Golobove vlade prvič preseglo 50 odstotkov, se je za zdaj ustavilo. Še januarja je bilo z delom vlade nezadovoljnih 55,4 odstotka vprašanih, februarja je – po razkriti aferi z nesojeno sodno stavbo na Litijski cesti in zapletih z odstopom pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan – nezadovoljstvo poskočilo na natanko 70 odstotkov, ta mesec znaša tri desetinke odstotne točke več, že omenjenih 70,3 odstotka. Nezadovoljstvo z delom vlade Roberta Goloba torej v zadnjem mesecu ni več raslo, kar pa še ne pomeni, da se je trend obrnil.
Svoboda edina navzgor
Stagnira tudi podpora političnim strankam. Ta mesec so vse približno tam, kjer so bile prejšnjikrat, edino Gibanje Svoboda je presenetljivo zabeležilo skok navzgor. Ta mesec bi Gibanje Svoboda volilo 14,1 odstotka vprašanih, kar je opazno več kot februarja, ko se jih je za to stranko izreklo 10,7 odstotka. Res pa je bil februar mesec razkritih afer, kar je vladi in koalicijskim strankam prineslo padec javnomnenjske podpore. Gibanju Svoboda, ki ga je januarja kot svojo volilno izbiro navedlo še 15,3 odstotka vprašanih, je tako februarsko merjenje odneslo slabih pet odstotnih točk podpore oziroma skoraj tretjino njihovih volilcev. Marca so se, kot kaže, mnogi vrnili. Videti je, da pri tem ne gre za prehod volilcev od drugih strank, ampak iz deleža neopredeljenih. Preostale parlamentarne stranke imajo namreč ta mesec praktično enak rezultat kot prejšnjič, delež odgovorov »ne vem, ne morem se odločiti« pa se je nekoliko zmanjšal.
Gibanju Svoboda se je torej, kot kaže, obrestoval nekoliko bolj odločen nastop po februarskem padcu javnomnenjske podpore, zlasti zaostrovanje z zdravniškim sindikatom Fides ob zdravniški stavki, in tudi kadrovsko čiščenje znotraj lastnih vrst z odmevno zamenjavo generalne sekretarke stranke Vesne Vuković in zamenjavami na ministrskih mestih. Kakor so bile to nevšečne in tvegane poteze, saj so pokazale na krizo znotraj vlade in vodilne vladne stranke, so, kot kaže, delu javnosti, ki je že obupal nad Gibanjem Svoboda, dale upanje, da vse le ni še izgubljeno. Je pa zanimivo, da ta (ne sicer zelo velik) obrat navzgor za to stranko ni sovpadel s popravkom navzgor pri oceni vlade, tudi na lestvici priljubljenosti Robert Golob ostaja pri repu.
Stranka z največjim deležem podpore je še naprej SDS. Nihanja javnomnenjske podpore pri njej že tradicionalno niso velika. Tokrat se je za to stranko izreklo 23,1 odstotka vprašanih, kar je rahel padec v primerjavi s februarskimi 24 odstotki, ki pa so bili zanjo rekordni. Marčevski rezultat SDS je torej še vedno zelo dober, eden njenih najboljših. Ob vseh aferah, kadrovskih pretresih in drugih zapletih, ki se dogajajo vladni koaliciji, vodilni opozicijski stranki pravzaprav niti ni treba veliko posegati v politično dogajanje, da bi dosegla dober rezultat. Dovolj je, da vsake toliko časa s kakšno potezo pokaže, da je še tu, da je resna alternativa, in čaka na svoj čas.
Nasprotno velja za koalicijsko SD, ki so jo februarske afere najbolj pretresle. Zdi se, da kar koli naredi, ni dovolj, da bi se vrnila na stare ravni javnomnenjske podpore. Zamera njenih nekdanjih volilcev je očitno velika. Z januarskih 8,1 odstotka je februarja padla na 3,9 odstotka, kar pomeni, da je izgubila več kot polovico svojih volilcev. Ta mesec je njen rezultat komaj kaj boljši, 4,1 odstotka. S časom se utegne ta delež sicer dvigniti, vendar najbrž šele, ko bo stranka sama opravila notranjo kadrovsko preobrazbo in razčistila z aferami, ki so jo potegnile navzdol.
Preberite še:
- #VoxPopuli Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja razdvaja
- #VoxPopuli Pirc-Musarjeva spet na vrhu lestvice, Fajonova se poslavlja z nje
Spremenjena razmerja v parlamentu
Kaj za razmerja strank v državnem zboru pomenijo rezultati tokratne raziskave Vox populi, nam povejo deleži opredeljenih glasov, torej brez upoštevanja tistih, ki so na vprašanje, koga bi volili, odgovorili z »ne vem« ali »ne bi volil«. Teh neopredeljenih je skupaj 44,5 odstotka od vseh, ki so sodelovali v anketi. Zato pa so med opredeljenimi številke za posamezne stranke precej višje, za SDS se je tako odločilo 41,8 odstotka opredeljenih, za Gibanje Svoboda pa 25,4 odstotka.
Če te deleže prevedemo v število sedežev v parlamentu, ugotovimo, da bi SDS pripadlo 39 poslancev, Gibanju Svoboda 24 poslancev, NSi 10, Levici 8 in SD 7 poslancev. To pa pomeni, da bi imela SDS v koaliciji z NSi v državnem zboru udobno večino. Če bi NSi vztrajala pri tem, da s SDS noče v vlado, pa bi imeli pri oblikovanju vladne koalicije kar zanimiv problem.
