Dve tretjini anketiranih, 65,1 odstotka, sta delo vlade ocenili kot neuspešno. Ta razmeroma velik delež nezadovoljnih z Golobovo vlado pa je vseeno manjši, kot je bil minuli mesec (takrat je znašal 70,3 odstotka) in tudi še mesec pred tem (70 odstotkov). Trend rasti nezadovoljstva z delom vlade, ki se stopnjuje od lanskega oktobra, ko je negativno oceno prvič podala več kot polovica vprašanih, je svoj vrh očitno dosegel prejšnji mesec, zdaj pa se je obrnil v drugo smer.
Vprašanje o uspešnosti vlade je eno tistih, ki najbolj delijo javnost po politični pripadnosti. Medtem ko vlado kot neuspešno ocenjuje 95 odstotkov volilcev SDS, jo kot uspešno ocenjuje 86 odstotkov volilcev Gibanja Svoboda.
Če smo še prejšnji mesec ugibali, ali nekoliko boljši rezultati za vladne stranke pomenijo zgolj začasno umiritev trenda padanja podpore ali pa se nakazuje obrat navzgor, lahko po rezultatih aprilske ankete Vox populi potrdimo: trend se je obrnil. Podpora strankam se ta mesec v primerjavi z minulim sicer ni zelo spremenila. Edini opazen skok navzgor je uspel Socialnim demokratom, ki bi jim tokrat svoj glas dalo 6,4 odstotka anketiranih, prejšnjič pa 4,1 odstotka. Za stranko, ki se ji je zadnja leta delež podpore gibal okrog 7 do 8 odstotkov, to morda ni videti kot kaj posebnega, če pa vemo, da jim je po januarskem izbruhu afere z nakupom sodne stavbe na Litijski cesti delež padel na 3,9 odstotka, je njihov aprilski rezultat kar spodbuden. Ne nazadnje se je bazen njihovih potencialnih volilcev v mesecu dni povečal za dobrih 50 odstotkov, kar kaže, da učinki afere Litijska počasi izzvenevajo.
Gibanje Svoboda je tudi nekoliko popravilo svoj rezultat. Zanj se je ta mesec izreklo 15,4 odstotka vprašanih, marca pa 14,1 odstotka. Še februarja je ta stranka dobila le 10,7 odstotka glasov. Aprilski rezultat je sicer daleč od njenih najboljših časov nekaj mesecev po volitvah leta 2022, ko je redno dobivala več kot 30 odstotkov glasov, a je lahko – glede na strm upad podpore proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta – z njim kar zadovoljna. Kaže, da se je veliko nezadovoljstvo javnosti zaradi neuresničenih predvolilnih obljub, ki smo ga zaznali ob prejšnjih anketah, zdaj nekoliko umirilo, Gibanje Svoboda pa je spet sprejemljiva izbira za nekoliko večji del volilcev, vsekakor največji levo od sredine.
Stranka Levica ostaja pri doseženem. Njen aprilski rezultat je za desetinko odstotne točke višji od marčevskega (aprila 4,9 odstotka, marca 4,8 odstotka). Po internih sporih v stranki in kadrovskih razhajanjih je bilo pričakovati, da ti novih volilcev ne bodo pritegnili, lahko pa bi odvrnili stare, kar pa se, kot kaže rezultat ankete, ni zgodilo.
Tudi podpora stranki NSi se je ta mesec malce povišala, s 6,1 odstotka marca na 6,6 odstotka aprila. Podpora NSi je zadnja leta dokaj stabilna, ni visokih skokov, pa tudi ne velikih padcev.
Največ glasov je ta mesec dobila stranka SDS, kar je zanjo hkrati dobro, saj je še vedno stranka z največjo javnomnenjsko podporo, in slabo, saj je edina stranka, ki se je tokrat odrezala slabše kot prejšnji mesec. Tokrat je za SDS svoj glas dalo 22,3 odstotka anketiranih, marca 23,1 odstotka, februarja, ko
je ta stranka dosegla najboljši rezultat zadnjih nekaj let, pa 24 odstotkov. Trend se za to stranko torej obrača navzdol.
Preberite še:
- #VoxPopuli Najboljši minister Han, premier pa Drnovšek
- #VoxPopuli Lestvica priljubljenosti: Nataša Pirc Musar ostaja na vrhu, Tanja Fajon se vrača
Na visoki ravni ostaja tudi delež neopredeljenih, torej tistih, ki niso vedeli ali niso želeli povedati, koga bi volili. Ta mesec je bilo takih 37 odstotkov, kar je malo več od 36,5 odstotka marca, a manj od rekordih 38,4 odstotka februarja.
Kakšno vlado lahko prinesejo ti rezultati
Kakšna so razmerja med parlamentarnimi strankami, nam najbolje pokaže izračun sedežev v državnem zboru. Pri tem izračunu je treba upoštevati samo glasove opredeljenih, torej tistih, ki so navedli stranko, ki ji namenjajo svoj glas. Tistih, ki niso povedali, koga bi volili, in tistih, ki so izjavili, da se volitev ne bodo udeležili, torej neopredeljenih, v tem izračunu ne upoštevamo, saj tudi na volitvah veljajo samo glasovi tistih, ki so prišli na volitve in oddali veljavne glasovnice. Število glasov za vsako stranko skladno s pravili volilnega zakona pretvorimo v število poslancev te stranke.
Izračun po rezultatih tokratnega Vox populi prinese SDS 35 poslanskih mest, Gibanju Svoboda 24, NSi 11, SD 10 in Levici 8 poslanskih mest. To bi lahko prineslo vladno koalicijo strank SDS in NSi, ki bi imela skupaj 46 poslancev, kar je v 90-članskem parlamentu minimum za oblikovanje večinske vlade in bi pomenilo šibko vlado. Morebitna koalicija treh strank, o kateri se ugiba te dni – namreč poleg SDS in NSi še SD – pa bi imela v parlamentu udobno večino 56 poslancev. Vladna koalicija levih strank po teh rezultatih ni mogoča.
