Afera z nakupom poslovne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki naj bi jo pravosodno ministrstvo pretvorilo v sodno palačo, je v javnem mnenju povzročila pravcati potres. Javnomnenjska anketa, ki jo je minuli teden izvajala agencija Ninamedia, kaže, da delo vlade kot uspešno ocenjuje samo še četrtina javnega mnenja, kar 70 odstotkov prebivalcev Slovenije pa meni, da je vlada neuspešna. Namero, da bi na volitvah glasovali za Gibanje Svoboda, je izrazilo samo 10,7 odstotka anketirancev, volilna preferenca Socialnih demokratov pa znaša 3,9 odstotka.
Bolj ko se ta afera useda v javno mnenje in bolj ko se država sooča z velikimi stavkami, bolj dramatične so politične posledice tega dogajanja. Delež ljudi, ki ocenjujejo, da aktualna vlada Roberta Goloba deluje uspešno, v projektu Vox populi nikoli doslej ni bil nižji od 30 odstotkov. Tokrat je o uspešnem delu vlade prepričana komaj četrtina javnega mnenja. Velja tudi obratno – nikoli doslej v Vox populi še nismo izmerili, da bi kar 70 odstotkov vprašanih ocenilo, da je Golobova vlada neuspešna.
Socialni demokrati so v primerjavi s prejšnjim mesecem izgubili 52 odstotkov volilne podpore, Gibanju Svoboda pa je afera odnesla 30 odstotkov volilcev. Volilci levih strank so zmedeni, anketni podatki kažejo, da se posebej razočarani volilci GS in SD skoraj v celoti zatekajo med neopredeljene. Ravno zato je Ninamedia izmerila nov rekorden delež neopredeljenih, kar 38 odstotkov jih je, ob tem pa skoraj osem odstotkov volilnih upravičencev ne bi šlo na parlamentarne volitve.
Na lestvici najbolj priljubljenih politikov, na kateri je poslanec SDS Anže Logar še utrdil svoje vodstvo, je premier izgubil tri mesta, zamenjana ministrica Dominika Švarc Pipan pa je napredovala za osem mest. Prihodnji mesec se bo morala posloviti z lestvice, ker ni več aktivna političarka.
Preberite še: Barometer politikov: Kako je Dominika Švarc Pipan poskrbela za Tanjo Fajon
Če januarske ratinge vlade, Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov primerjamo s februarskimi, lahko z veliko zanesljivostjo sklepamo, da je k sesutju njihovih ratingov največ prispevala prav afera z nakupom sodne stavbe. Vendar pa je treba upoštevati, da so družbeni kontekst tokratnega javnomnenjskega anketiranja določali tudi različni socialni protesti, med njimi dve veliki stavki zadnjega meseca dni, zdravniška in pravosodna (sodniki, tožilci). In če ne moreš do zdravnika, ko ga potrebuješ, ali do pravice, ki ti jo zagotavljajo, ni razloga, da bi bil zadovoljen s svojo vlado.
V javnem komuniciranju popolnoma pasivna vlada, ki tukaj prepušča pobudo svojim interesnim ali političnim nasprotnikom, se teh dejavnikov ne zaveda in jih zato ne upošteva. Rezultati teh strateških napak so na dlani in so taki, da sejejo upravičen dvom o optimističnem zatrjevanju, da je mogoče slabo sliko do konca mandata popraviti. Sedemdesetodstotni delež ljudi, ki vidijo vlado kot neuspešno, smo namreč v javnomnenjskem raziskovalnem projektu nazadnje zaznali maja 2021, na višku epidemije covida-19, ko je bila država zaprta, bolnišnice polne in je krvavo primanjkovalo medicinske in zaščitne opreme. Vlado je sestavljala koalicija strank SDS, NSi, SMC in DeSUS, premier je bil Janez Janša. V prihodnjih mesecih se je ta delež sicer še nekajkrat znižal za nekaj odstotnih točk, a je v volilnem mesecu aprilu 2022 še vedno znašal 62 odstotkov. Vladne stranke so volitve izgubile. Zelo podoben je bil položaj leta 2014, ko je vlado Pozitivne Slovenije, SD, Državljanske liste in DeSUS vodila Alenka Bratušek: 70-odstotni delež »neuspešnih ocen« smo zaznali februarja tega leta, julija, ko so bile predčasne volitve, je enako navajalo 71 odstotkov volilcev, Bratuškova je volitve izgubila, Cerarjeva SMC pa je pometla s koalicijskimi strankami. Predhodnico te vlade je od februarja 2012 do marca 2013 vodil Janez Janša (DL, SLS, NSi in DeSUS). Februarja je delo vlade kot neuspešno ocenjeval 28-odstotni delež javnega mnenja, julija istega leta je ta delež poskočil na 72 odstotkov (finančna kriza), januarja 2013, ko je KPK objavila poročilo o premoženjskem stanju Janše in Zorana Jankovića, je znašal že 79 odstotkov, marca je bila vladi izglasovana nezaupnica. Vsaka slovenska vlada (tudi Pahorjeva in Ropova), ki se je morala soočiti s podatkom, da debeli dve tretjini javnega mnenja njeno delo ocenjujeta kot neuspešno, je bila doslej poražena na naslednji volitvah. Je lahko z Golobovo vlado drugače?
Preberite še: Vox Populi: Zakaj levica izgublja volilce?
Pričakovano je, da delo vlade kot uspešno prepoznavajo volilci njegove stranke, in ni presenetljivo, da v kar 92-odstotnem deležu; stranka je namreč v enem mesecu izgubila trideset odstotkov glasov, nezadovoljni z delom vlade so se torej od Gibanja Svoboda že odvrnili. Že volilno telo Levice je veliko bolj zadržano – 66 odstotkov njenih volilcev meni, da je vlada uspešna. Volilci SD pa so nad vlado obupali, saj jih je med njimi samo še 37 odstotkov prepričanih o uspešnosti dela vlade. Najbolj povedna pa so razmerja med neopredeljenimi, ta čas najmočnejšo slovensko politično »stranko«: 18 odstotkov neopredeljenih sodi, da je vlada uspešna, 74 odstotkov, da je neuspešna, osem odstotkov pa jih tega ne zna oceniti. Večino neopredeljenih danes sestavljajo volilci, ki so razočarani nad vlado ali vladnimi strankami, ne zatekajo pa se h konkurenčnim desnosredinskim strankam ali drugim strankam, ker jim ideološko niso blizu.
