Računsko sodišče je v reviziji predvolilnih kampanj lanskega leta naletelo na vrsto nepravilnosti, ki jih je naznanilo pristojnim institucijam. »Na podlagi zbranih dokazov v revizijah so bila na inšpektorat za notranje zadeve, inšpektorat za medije in tržni inšpektorat poslana obvestila o zaznanih sumih storitve prekrškov, na policijsko postajo Ljubljana pa naznanilo suma kaznivega dejanja,« so sporočili.

Medijska operacija SDS

V tem kontekstu posebej izstopa stranka SDS, pri kateri so v reviziji ugotovili vrsto nepravilnosti, zaradi suma ponarejanja listin in podpisov so jo tudi naznanili policiji. Stranka je namreč ponekod lepila plakate na nedovoljenih mestih, ko jo je računsko sodišče zaprosilo za dokazila o najemu oglasnih prostorov, pa se je izkazalo, »da je Slovenska demokratska stranka v zvezi z določenimi brezplačnimi storitvami predložila pogodbe z osebami, ki bodisi ne obstajajo bodisi niso lastnice oddanega zemljišča. Zato ocenjujemo, da so listine, ki jih je Slovenska demokratska stranka predložila kot pogodbe, fiktivne in da podpisi oseb, navedenih na teh listinah, niso pristni.«

V SDS so včeraj pojasnili, da se je zgodila napaka pri nekem gospodu, ki jim je pomagal pri lepljenju plakatov, vendar da ni poznal pravil. »Verjamemo, da bo tudi policija, ki ji je računsko sodišče naznanilo sum ponarejanja listin, razumela, da ni šlo za naklep,« je pojasnila SDS. V stranki naj z aktivnostjo gospoda v Celju ne bi bili seznanjeni, problema so se zavedli šele, so dejali, ko jih je računsko sodišče zaprosilo za predložitev pogodb oziroma soglasij.

A seznam nepravilnosti SDS je daljši in se nanaša zlasti na področje medijev. SDS bi morala prikazati 80.000 evrov tiskarskih stroškov za izdajo časopisa, ki ga je izdala v predvolilnem obdobju in je po vsebini predstavljal politično propagando (SDS je solastnica tednika Demokracija), pa tega ni navedla v sklopu stroškov volilne kampanje.

Poleg tega je SDS pridobila nedenarne prispevke v nasprotju z zakonom o volilni in referendumski kampanji na televiziji Nova24TV. Računsko sodišče je ugotovilo, da je SDS v predvolilnem obdobju na tem mediju predstavljala serijo oddaj Kdo vam laže – na terenu. Ta oddaja pa je bila po vsebini drugačna kot oddaja Kdo vam laže, ki je na rednem programu televizije, ki jo je sicer pred leti zagnala SDS. Računsko sodišče je ugotovilo, da je stranka sodelovala pri pripravi oddaj, pri čemer ocenjuje, da je »vrednost brezplačnih storitev politične propagande v obliki snemanja in predvajanja oddaje Kdo vam laže – na terenu znašala najmanj 6364 evrov«.

Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je pojasnila, da so na inšpektorat za medije na ministrstvu za kulturo naslovili sume prekrškov pri 26 izdajateljih posameznih medijev. Način oglaševanja SDS na televiziji Nova24TV bi lahko bil v neskladju s 6. in 7. členom zakona o volilni in referendumski kampanji.

Računsko sodišče mora sicer po vsakih parlamentarnih volitvah opraviti revizijo predvolilnih kampanj. Lanske so bile toliko bolj zanimive, ker je bila v primerjavi z volitvami 2018 bistveno višja volilna udeležba, za slabih 20 odstotnih točk. S tem je povezano tudi delno nadomestilo, ki ga stranke prejmejo po opravljeni reviziji, ki je tokrat bistveno višje, in sicer za 54 odstotkov. Skupni strošek lanskih volitev je znašal 3,4 milijona evrov, leta 2018 dober milijon evrov manj. Zato ne preseneča ugotovitev računskega sodišča, da so bile kampanje pri večini političnih strank obsežnejše: štiri stranke (SDS, NSi, SD in Konkretno) so presegle 80 odstotkov dovoljenega zneska za predvolilno kampanjo, to je 680.000 evrov.

Resnica in GS z učinkovito kampanjo

Iz razmerja med volilnim rezultatom in vloženimi sredstvi v kampanjo lahko ugotovimo, katera stranka je bila na parlamentarnih volitvah najbolj učinkovita. To je zunajparlamentarna stranka Resnica, ki je za vsak pridobljeni glas porabila le 0,8 evra, takoj za njo pa je Gibanje Svoboda, ki je porabilo evro za glas. Pri SDS je razmerje 2,4 evra za en glas, pri Levici 2,5 evra, pri SD 6,4 evra, pri NSi 8,4 evra, pri Konkretno (oziroma listi Povežimo Slovenijo) pa kar 12 evrov za vsak glas. Organizatorji volilnih kampanj bodo prejeli delno povračilo stroškov v skupni vrednosti 324.000 evrov, torej le desetino vložka v predvolilno kampanjo. Svoboda bo prejela 148.000 evrov (skupaj s SAB in LMŠ), SDS dobrih 92.000 evrov, NSi in SD po 26.000 evrov, Levica 17.500 evrov nadomestila, Konkretno slabih 7000 evrov, Resnica pa 5800 evrov.

Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin meni, da glede neupravičeno porabljenih stroškov ne izstopa nobena revidirana politična stranka; napake so po njenih besedah sorazmerne z zbranimi sredstvi. »Ne moremo reči, da je kakšna stranka delala absolutno narobe, ne moremo pa tudi reči, da so se stalne parlamentarne stranke v teh letih česa naučile. Ničesar se niso naučile, še naprej delajo napake, tako kot v preteklosti,« pravi Jana Ahčin.

Računsko sodišče za spremembo pravil

Zaradi vrste nepravilnosti pri financiranju predvolilnih kampanj, ki jih je ugotovilo računsko sodišče v reviziji poslovanja političnih strank na volitvah 2022, predlagajo spremembo volilne zakonodaje. Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin meni, da je treba zaradi neskladnosti volilne zakonodaje in upravičenosti volilnih stroškov prilagoditi pravila. Preveč je nenamenske porabe denarja, politične stranke pa prepogosto tolmačijo stroške po svoje, zato bodo na računskem sodišču ukrepali. Po zaključku revizije financiranja volilne kampanje za volitve predsednika države bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitve zakonodaje ter jih posredovali pristojnim ministrstvom in v državni zbor.