Tretji januar, torej datum, do katerega bi morala vlada in državni zbor uresničiti ustavno odločbo, ki je ugotovila protiustavno nesorazmerje med sodniškimi plačami in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti, se nezadržno približuje. Kljub poskusom pravosodnega ministrstva, da z mesečnim dodatkom k plači sodnikov in tožilcev vsaj začasno in delno uresniči ustavno odločbo, se rešitev odmika.

Taktiziranje in strah pred sindikati

Po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah je finančni minister Klemen Boštjančič, ki je po odhodu Sanje Ajanović Hovnik nekaj časa vodil tudi ministrstvo za javno upravo, tik pred prisego ministra Franca Propsa pisal pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan in v dopisu izrazil nestrinjanje z njenimi prizadevanji za ureditev sodniških plač v zakonsko predpisanem roku. Kot smo izvedeli, je Boštjančič pravosodni ministrici celo očital iskanje parcialnih rešitev mimo vlade in mimo ministrstva za javno upravo.

Finančni minister se sicer strinja, da bo ustavno odločbo treba uresničiti in da so plače sodnikov dejansko prenizke, vendar pa je ministričina prizadevanja označil kot slabo popotnico pogajanjem s sindikati javnega sektorja. Boštjančič je pravosodno ministrico med drugim opozoril, da je že več sindikatov zagrozilo, da bi kakršni koli parcialni dodatki posameznim skupinam ogrozili pogajalski proces s sindikati javnega sektorja in sprožili poplavo dodatnih zahtev sindikatov ter splošen konflikt s sindikalisti.

Kot smo izvedeli iz virov blizu vlade, je Boštjančič Dominiko Švarc Pipan celo pozval, naj se vzdrži kakršnih koli samostojnih aktivnosti glede plač sodnikov, ki niso predhodno usklajene z vlado in ministrstvom za javno upravo.

Za pojasnila smo se že prejšnji ponedeljek obrnili tudi na ministrstvo za javno upravo, vendar odgovorov nismo prejeli.

Sodniki pripravljajo
kolektivno tožbo

Medtem ko v vladi (z izjemo pravosodne ministrice, ki bi problematiko sodniških plač reševala z interventnim zakonom in približno 1000 evrov visokim mesečnim dodatkom za vse sodnike) zavlačujejo z ureditvijo sodniških plač v predpisanem roku, so v sodstvu vedno bolj nestrpni. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, se je na pravosodno ministrico obrnilo tudi vodstvo sodniškega društva in ponovno pozvalo k pravočasni rešitvi. Sodniki so po naših informacijah ministrico seznanili, da so z odvetniško družbo že dogovorjeni za vložitev tožbe po zakonu o kolektivnih tožbah. Kot smo že poročali, je sodniško društvo pred časom pridobilo strokovno pravno mnenje inštituta za javno upravo, ki jim je pritrdil, da lahko protiustavno razliko v plačah terjajo tudi za pet let nazaj. V tej smeri naj bi tudi načrtovali kolektivno tožbo, vendar pa bi si lahko še premislili, če bi vlada in državni zbor ustavno odločbo uresničila pravočasno. Prav tako je zdaj že bolj kot ne jasno, da bodo v nasprotnem primeru sodniki stavkali. Kdaj in v kakšnem obsegu, še niso dorekli, pojavljajo pa se ideje, da bi v času stavke delali kot v času sodnih počitnic in torej obravnavali zgolj nujne zadeve.

Da stavki ne bo nasprotoval, je v intervjuju za Objektiv pred dobrim tednom dejal tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Pojasnil je, da sam stavki sicer ni naklonjen, vendar se zaveda, »da situacija, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo kot neustavno, traja že več kot desetletje«.