Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 je vlada sprejela decembra lani. V njej so kot vizija zapisane digitalne javne storitve, osredotočene na državljane in poslovne subjekte, ki omogočajo povezano, usklajeno, varno ter učinkovito sodelovanje državljanov in podjetij z javno upravo.

Strategija navaja tri strateške prioritete, ki naj bi bile dosežene do leta 2030: da so vse ključne javne storitve na voljo prek spleta in dostopne vsem uporabnikom, da se vsaj 80 odstotkov digitalno dostopnih storitev tudi opravi digitalno, ter da vsaj 80 odstotkov uporabnikov javnih storitev uporablja digitalno identiteto.

Podrobneje ukrepe in naloge za doseganje teh prioritet določa danes sprejeti akcijski načrt. Ta našteva 109 ukrepov, za katere je vsebinsko pristojnih 26 ministrstev in drugih institucij. Njihova skupna finančna vrednost je 206,4 milijona evrov skupaj z DDV, za nekatere ukrepe v času priprave akcijskega načrta pa še ni bilo možno oceniti vrednosti, piše v njem. Za dosedanje ciljev strategije pa bodo morale vsebinsko pristojne institucije v naslednjih letih vzpostaviti še dodatne ukrepe, ki bodo prispevali k uresničitvi vizije in strateških prioritet.

Ob tem na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je odgovorno za spremljanje in koordinacijo izvajanja strategije ter akcijskega načrta, kot še posebej pomembne izpostavljajo javne storitve, ki se nanašajo na ustanovitev podjetja, redno poslovanje podjetij, kariero, študij, družino, selitev, spore majhne vrednosti, transport in zdravje.