Vlada je danes sklenila, da še pred koncem leta v sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles vplača 170 milijonov evrov. S tem bo lahko družba normalno opravljala nakupe električne energije za pokrivanje izgub v omrežju, nastalih v letu 2023. Finančni minister Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da Eles zaradi šibke likvidnostne situacije nima možnosti pridobiti potrebnih sredstev v zahtevanem obsegu in času pri finančnih institucijah. Dodatna finančna sredstva tako potrebuje s strani ustanovitelja, je dodal.
Ugotovil je, da je trg z električno energijo v trenutni energetski krizi izjemno volatilen. Zato se zasleduje namen, da Eles izkoristi trenutne ugodne razmere, da se čim prej pokrije čim večji delež celotnega portfelja potrebne električne energije za prenosno in distribucijsko omrežje za leto 2023 ter sorazmeren delež tudi za naslednja leta, je dejal minister. Pred kratkim je država na podoben način že priskočila na pomoč Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Če ne bo novih pretresov, bodo lahko sredstva vrnjena v naslednjih dveh letih, pričakuje Boštjančič.
Spomnil je še na zakon, ki ga je DZ sprejel septembra in ki z namenom cenovnega ščitenja proizvodnje električne energije ter varnega in stabilnega poslovanja trem energetskim podjetjem – HSE, Gen energiji in Geoplinu – omogoča poroštva za posojila, ki jih najamejo za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU. Glavni cilj zakona je zagotavljanje zanesljive oskrbe končnih odjemalcev električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji, je dejal minister.
Vlada za leto 2023 zamejila ceno elektrike in plina za javne zavode in občine
Vlada je danes sprejela tudi uredbi o določitvi najvišje maloprodajne cene elektrike in zemeljskega plina za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine. Uredbi bosta veljali celotno leto 2023.
Omejitev cen bo veljala za vrtce, šole, izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, zdravstvene domove in druge javne zavode, občine, izvajalce socialnovarstvenih storitev in programov ter izvajalce programov v podporo družini, ki niso vključeni v veljavno regulacijo cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce, ker so večji porabniki, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen. Tako so sedaj med drugim vključeni Radiotelevizija Slovenija, bolnišnice, kulturne ustanove, knjižnice, športne dvorane, visokošolski zavodi, hospici, centri za izobraževanje in druženje, terapevtski centri ter invalidska društva, je naštela.
Po uredbi o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava najvišja dovoljena maloprodajna cena elektrike znaša za višjo dnevno tarifno postavko 207 evrov za megavatno uro (MWh), za nižjo dnevno tarifno postavko 148,5 evra in za enotno tarifno postavko 186 evrov brez DDV. Cena električne energije bo 100-odstotno regulirana, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. V prvotnem osnutku uredbe je bilo namreč mišljeno, da bo regulirana cena elektrike veljala za 80 odstotkov odjema v 2021. Določeno je, da dobavitelji omenjenim skupinam uporabnikov ne smejo ustaviti dobave ter da jim morajo na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi, vse skladno s pogoji iz uredbe.
Po uredbi o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava pa bo najvišja dovoljena drobnoprodajna cena zemeljskega plina za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine 95 evrov za MWh. Tudi dobavitelji plina tem kategorijam odjemalcev ne bodo smeli ustaviti dobave ter jim bodo morali na zahtevo posredovati ponudbo in skleniti pogodbo skladno s pogoji uredbe.
Omejitev cene bo veljala ne glede na morebitne predhodno podpisane pogodbe o dobavi za leto 2023, po navedbah urada za komuniciranje določa uredba. Uredbi bosta začeli veljati 1. januarja, veljali pa bosta do konca leta 2023.
Vlada odpravila sporno uredbo o financiranju STA na kos
Vlada je danes sprejela še uredbo, s katero bo prenehala veljavnost zdajšnje uredbe o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije. Slednjo je sprejela vlada Janeza Janše in je uvedla plačevanje javne službe po številu objavljenih novic in fotografij. Vlada bo tudi pooblastila Ukom za podpis pogodbe o financiranju STA za prihodnje leto. Tako vodstvo kot delavski organi Slovenske tiskovne agencije (STA) so dosedanji vladni uredbi vseskozi nasprotovali. STA jo tudi izpodbija na sodišču.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi po današnji seji vlade pojasnila, da je »škodljiva uredba otežila finančno poslovanje STA«. Ministrstvo za kulturo in vlada pa sta prepričana, da so neodvisni in avtonomni javni mediji ključni za slovensko demokracijo, zato z današnjim dnem ukinjajo »to neživljenjsko uredbo prejšnje vlade«. »S tem pa je tudi novinarjem in novinarkam Slovenske tiskovne agencije ponovno zagotovljena avtonomnost pri opravljanju njihovega dela, torej obveščanja splošne javnosti,« je zatrdila ministrica.
Pogodbo o financiranju javne službe STA za prihodnje leto bo v začetku leta 2023 s sklepom potrdila vlada in zadolžila direktorico Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Petro Bezjak Cirman za podpis pogodbe. Ministrica je ob tem poudarila, da je bil tak način v veljavi vrsto let pred uredbo prejšnje vlade in ni predstavljal nikakršnih težav. »Verjamem, da bodo izboljšave poslovanja urejene v letni pogodbi, pri čemer pa je bistveno, da bo imela STA zagotovljen stabilen vir financiranja in se nihče ne bo vmešaval v njeno novinarsko in uredniško delo, je dejala.
To so bila tudi pričakovanja Evropske Unije in drugih evropskih institucij, ki so pri ravnanju prejšnje vlade z STA zaznale nepravilnosti in grožnje svobodi novinarstva, je dejala. »Slovenska tiskovna agencija dela dobro, dela profesionalno in naša naloga je, da ji zagotovimo pogodbo za neodvisno in nemoteno delovanje in zato smo danes na vladi to tudi storili,« je še poudarila.
Na vprašanje, ali so ob pregledu vseh dokumentov v povezavi z STA morda ugotovili, da bi kdo na vladni strani oškodoval državno premoženje, je ministrica odgovorila, da trenutno teh podatkov nima. V zvezi s tem poteka revizija na Računskem sodišču, morebitne nepravilnosti pa ugotavljajo tudi kriminalisti. Obenem je Vrečko danes napovedala, da bodo Slovensko tiskovno agencijo nominirali za Unescovo nagrado za svobodo tiska, ki se podeljuje vsako leto na svetovni dan svobode tiska.
