Predlog posodobitev letošnjih okvirov javnega zdravstva, o katerem bo odločala vlada, obeta odpiranje dodatnih ambulant in dodatna zdravljenja. Šest dodatnih timov – gre za ekipe, ki delujejo v ambulantah – se napoveduje pri splošnih ambulantah oziroma ambulantah družinske medicine. Od teh so štiri predvideli za Ljubljano, po enega pa za Brezovico in Šentrupert.
Dodatna 2,3 tima sta predvidena v okviru dispanzerja za ženske (dva za Ljubljano in 0,3 tima za Brežice). Na mizi so še nekatere druge novosti, vsota vseh širitev v osnovnem zdravstvu pa je dodatnega 13,1 tima (nekatere ambulante ne delujejo v polnem obsegu). Spremembe bodo po oceni ministrstva za zdravje pripomogle k boljši dostopnosti. Razpisi za dodatne ekipe, objavljeni na podlagi takšnih širitev z uredbami, po dozdajšnjih izkušnjah sicer niso zagotovilo, da bodo mesta tudi v celoti zapolnjena.
Dodatne preiskave z magnetno resonanco
Na sekundarni ravni zdravstva se programi širijo v skupnem obsegu 10,3 tima, 7530 bo dodatnih diagnostičnih preiskav, 1115 pa dodatnih bolnišničnih obravnav. Dodatne preiskave so predvideli predvsem pri magnetni resonanci – po 3500 jih nameravajo odmeriti brežiški in trboveljski splošni bolnišnici. Obe bolnišnici bosta letos nabavili aparate in začeli preiskave, ki jih do zdaj še nista opravljali, napovedujejo v zdravstvenem resorju. Predlog, objavljen med gradivi za vladno obravnavo, napoveduje tudi decembrski začetek robotskih operacij v slovenjegraški splošni bolnišnici. Letos bo predvidoma opravila 40 takšnih operacij.
Za terciarni del zdravstva, kjer opravljajo najzahtevnejša zdravljenja, aktualni predlog napoveduje širše spremembe pri financiranju oziroma obračunih. Z novostjo bi bolnišnicam, ki ta zdravljenja opravljajo, omogočili lažje doseganje pogodbenega obsega programa. Spomnimo, v tem delu zdravstva so že dalj časa opozarjali, da jih dozdajšnji sistem spremljanja opravljenih zdravljenj in financiranja peha v izgube. UKC Ljubljana in UKC Maribor so v vladi že s prvotno uredbo o programih storitev za letos namenili 31,6 milijona evrov zaradi zahtevnosti obravnav in zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Denarja vendarle več, kot so načrtovali?
Boljše vrednotenje nekaterih zdravljenj in drugih programov v zdravstvu bo skupaj s širitvami, ki jih prinašajo spremembe prvotne letošnje uredbe, stalo 26,1 milijona evrov. Vir dodatnih sredstev bo zdravstvena blagajna, je mogoče razbrati iz gradiva. »Razlika med prihodki in odhodki kaže, da ZZZS posluje bolje od načrtov,« so navedli na ministrstvu za zdravje. Po finančnem načrtu ZZZS za letošnje leto je primanjkljaj znatno manjši, kot je kazalo (minusa je za 56,6 milijona evrov), piše v gradivu, pri čemer je bilo sredstev iz državnega proračuna za 58,9 milijona evrov.
Ministrstvo za zdravje ob tem ocenjuje, da denar za boljše vrednotenje in širitve, predviden v prvotni letošnji uredbi, ne bo porabljen v celoti. Tako naj bi ostalo za 15,9 milijona evrov neuresničenih načrtov, ocenjujejo tudi, da bo ostalo za najmanj 20 milijonov evrov pogodbenega programa, ki ga zdravstveni zavodi in koncesionarji letos ne bodo opravili. Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da bodo spremljali porabo sredstev na mesečni ravni. »Če bo poraba večja od zdaj predvidene in bi lahko pomenila preseganje največjega obsega izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2025, bo ministrstvo predlagalo ustrezne ukrepe za zagotavljanje srednjeročne javnofinančne vzdržnosti,« so napovedali. Vladne uredbe in uredbe o njihovih spremembah v tem primeru nadomeščajo nekdanje vsakoletne splošne dogovore, o katerih so se v preteklosti uskladili akterji v zdravstvu.
