Minuli petek ni bilo prvič, da je minister za okolje v odhodu pomagal svojemu nekdanjemu in domnevno bodočemu delodajalcu, družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), tako da je preko vlade sprožil postopek za prevlado druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave in s tem poskušal pospešiti postopek izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice.
Minister Vizjak je bil do nastopa ministrske funkcije zaposlen v HESS, ki je investitor gradnje hidroelektrarne Mokrice, in se bo na svoje staro delovno mesto domnevno vrnil po nastopu vlade Roberta Goloba (Vizjaku sicer manjka še približno šest let do izpolnitve pogojev za upokojitev). Minister tako poskuša tik pred iztekom ministrskega mandata svojemu delodajalcu zagotoviti stomilijonski projekt.
Njegov ključni projekt?
Kmalu po nastopu mandata, julija 2020, je minister za okolje Andrej Vizjak v intervjuju za Dnevnikov Objektiv na vprašanje, ali je gradnja hidroelektrarne Mokrice tisti ključni projekt, ki ga želi sprožiti v svojem mandatu, odvrnil: »Moja dolžnost je, da naredim vse, da se projekt čim prej uresniči. Zato je to eden izmed pomembnih, ni pa edini pomemben projekt. Pomen zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij je prav v tem, da sproži projekte, ki čakajo zaradi pridobivanja takšnega ali drugačnega dovoljenja.« Decembra 2020 je prvič v zgodovini države vlada sprožila postopek prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Postopek je nekaj mesecev kasneje po pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije ustavilo upravno sodišče. Minuli petek je vlada vnovič sprožila postopek prevlade druge javne koristi – pridobivanja elektrike – nad koristjo ohranjanja narave ter tako v svojih zadnjih dneh poskušala zagotoviti izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku pridobivanja dovoljenj. A minister Vizjak je projektu v minulih letih zagotovil tudi izdatno finančno pomoč iz Sklada za podnebne spremembe.
Na voljo 36 milijonov evrov
Vlada Marjana Šarca je nameravala v programu porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe od leta 2021 do 2023 za protipoplavno zaščito v sklopu gradnje hidroelektrarne Mokrice nameniti 15 milijonov evrov, vsako leto po pet milijonov. Ta program je bil v mesecih po nastopu tretje vlade Janeza Janše in prihodu ministra Vizjaka na čelu okoljskega ministrstva spremenjen: nova vlada je več kot podvojila sredstva za »izgradnjo dela ureditev HE Mokrice« in jih s predvidenih 15 milijonov evrov zvišala na 36 milijonov evrov. Leta 2021 naj bi projekt prejel pet milijonov evrov, letos 15 milijonov in prihodnje leto 16 milijonov evrov. Postavka s sredstvi, namenjenimi Mokricam, je tako postala tretja najvišja postavka v programu porabe sklada.
»Sredstva so namenjena izvedbi novih in nadomestnih sonaravnih in naravovarstvenih ukrepov v območju Natura 2000 v okviru izgradnje dela ureditve HE Mokrice,« je razloženo v programu, s katerim je Janševa vlada sprejela povečanje sredstev za ta projekt. Iz programa je še razvidno, da bo dela izvajalo podjetje Infra. To je bilo ustanovljeno že leta 2004 kot javno podjetje izključno za izvedbo ureditve vodne infrastrukture na območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save ter vzdrževanje objektov. Ustanovitelj in edini družbenik je Republika Slovenija, na čelu podjetja je že vrsto let Vojko Sotošek, v nadzornem svetu pa sedijo Martin Bratanič, sicer Vizjakov dololetni zaupnik, direktor družbe Borzen in predsednik nadzornega sveta državne elektroenergetske družbe SODO, Ervina Jarc in kandidat SDS za župana Krškega Cveto Sršen, trenutno šef Telekoma Slovenije.
Okoljske organizacije so nasprotovale
Okoljske organizacije, združene pod skupno platformo Mreža B za prostor, so tej spremembi nasprotovale. »Sklad za podnebne spremembe je bil ustanovljen na podlagi zakona o varstvu okolja kot poseben proračunski sklad, iz katerega se financirajo ukrepi blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Poleg tega bi moral program porabe sredstev s svojimi ukrepi stati ob boku nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu do leta 2030. Sledenje načrtovanemu denarnemu toku kaže, da naj bi bile naslednja tri leta v ospredju sanacija naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb, zamenjava kurilnih naprav in ureditve za hidroelektrarno Mokrice,« je lani ugotavljala Senka Šifkovič Vrbica z Inštituta za politike prostora, ki je del omenjene Mreže B za prostor.
Kasneje je bil program porabe znova spremenjen in trenutno za letos in prihodnje leto predvideva 19,6 milijona evrov za Mokrice. Iz prilog spremembe medtem ni razvidno, koliko je bilo že porabljenih sredstev za projekt.
