Spremembe zakonodaje, ki ureja trg dela, je treba čim prej uskladiti in sprejeti zaradi črpanja evropskih sredstev pa tudi zaradi zavez, sprejetih v okviru pogajanj o pokojninski reformi.
Prejšnji teden se je zapletlo pri višini nadomestila za brezposelnost, zato so socialni partnerji obravnavo osnutka novele zakona o urejanju trga dela celo umaknili z dnevnega reda. Na zavoro so pritisnili na finančnem ministrstvu, ki so mu socialni partnerji očitali, da pri pogajanjih ne sodeluje sproti in postavlja ultimate. Minister za delo Luka Mesec je pred včerajšnjim nadaljevanjem pogajanj zatrdil, da so predstavniki vlade zgladili nesoglasja glede višine nadomestila, in izrazil pričakovanje, da se bodo o tej po njegovih besedah še zadnji odprti dilemi vsi partnerji dogovorili že včeraj in da bodo dosegli tudi soglasje o celotnem paketu predvidenih sprememb zakona. A se to ni zgodilo. Nasprotno, po naših neuradnih informacijah partnerji, ki pogajanj javno ne komentirajo, na nobeni točki niso naredili večjega napredka, pogajanja pa bodo nadaljevali v torek.
Stopničasto zniževanje nadomestila ostaja
Nadomestilo za brezposelnost je nespremenjeno že zadnjih 13 let. Znaša od najmanj 530 do največ 892 evrov bruto ne glede na višino plače, ki jo je prejemal brezposelni, in s tem povezano višino plačanih prispevkov za primer brezposelnosti. Izplačuje se sicer v višini 80 odstotkov od osnove (prve tri mesece), nato devet mesecev v višini 60 odstotkov, kasneje pa v višini 50 odstotkov osnove (povprečja plač). Na ministrstvu za delo so predlagali, da se po novem spodnja in zgornja meja določita kot določen odstotek minimalne plače (ki trenutno znaša 1277,72 evra). V osnutku novele je bilo predvideno, da bi najnižji znesek znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti.
Po zadnjem predlogu pa naj bi bila najnižja raven 60 odstotkov minimalne plače, na kar pa sindikati, ki so rešitev v osnutku novele imeli za usklajeno, neuradno ne pristajajo.
Delodajalci zvišanju nadomestila sprva sicer niso nasprotovali, se pa, neuradno, strinjajo, da je spodnja meja, ki jo je zdaj postavila vlada, ustreznejša, ker brezposelne bolj motivira k iskanju zaposlitve. Na GZS so že prejšnji teden poudarili, da bi po njihovem morala biti višina v prvem trimesečju višja, nato pa bi se stopničasto zniževala, kar bi spodbudilo čimprejšnjo ponovno vključitev v delovno razmerje.
Tudi na ministrstvu za finance so se zavzeli za določitev višine nadomestila na način, »ki spodbuja brezposelne osebe, da se čim prej ponovno zaposlijo«. Hkrati so poudarili, da je treba nove zakonske obveznosti s trajnimi finančnimi posledicami sprejemati ob upoštevanju vzdržnosti javnih financ.
Ostre ukinitve mostu ne bo
S sprejetjem novele se sicer mudi predvsem zaradi načrtovanih sprememb pri tako imenovanem mostu do upokojitve, kar je tudi glavni cilj noveliranja, saj je od tega odvisno črpanje 140 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Že prejšnja vlada se je namreč zavzela za to, da bo ta most, ki omogoča predčasni odhod s trga dela, odpravila.
Po trenutni ureditvi so brezposelni, ki so stari 57 let ali več oziroma imajo 35 let zavarovalne dobe, upravičeni do 25-mesečnega prejemanja denarnega nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, zaradi česar prihaja tudi do veriženja te pravice. Z novelo ni več predviden poseg v samo pravico do 25-mesečnega nadomestila, temveč v možnost veriženja nadomestil, torej da bi nekdo, ki je pravico že izkoristil in se nato zopet zaposlil za najmanj deset mesecev, ponovno imel pravico do 25-mesečnega nadomestila. Po novem bi morali biti za ponovno uveljavitev pravice v zadnjih dveh letih zaposleni vsaj 16 mesecev ter dopolniti starost 59 let in imeti 37 let zavarovalne dobe. Ta rešitev se je do včeraj kazala kot možen kompromis, a jo sindikati vnovič problematizirajo. Ostrejšim spremembam so sicer nasprotovali tudi delodajalci. Med drugim so oboji opozorili, da gre za ranljivo skupino, ki težko najde zaposlitev, in da so nekateri pred upokojitvijo že precej izčrpani.
Občasno in začasno delo upokojencev 85 ur
V svežnju sprememb, ki jih prinaša novela, so še nekatere rešitve. Partnerji so dosegli soglasje, da se obseg začasnega in občasnega dela upokojencev, ki je zdaj omejen na 60 ur na mesec, podaljša na 85 ur na mesec oziroma največ trikrat v koledarskem letu z 90 na 125 ur, letna omejitev pa s 720 na 1020 ur.
Gre za najbolj razširjen način, na katerega upokojenci podaljšujejo svojo delovno aktivnost, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine. Na ministrstvu za delo so sprva širitvi obsega nasprotovali, delodajalci pa so se zavzeli za večjo fleksibilnost, saj jim takšna rešitev v večjem obsegu prinaša dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, upokojencem pa dodaten vir dohodka in izboljšanje njihovega življenjskega standarda. Sindikati so sicer izrazili skrb nad zniževanjem cene dela redno zaposlenih.
Pomembna novost za spodbujanje delovne aktivnosti starejših je tudi možnost krajšega delovnega časa za delavce, ki so pred upokojitvijo, po sistemu 80/90/100. To pomeni, da bi delavci v dogovoru z delodajalcem lahko delali 80 odstotkov polnega delovnega časa, za to prejeli 90 odstotkov plače in imeli plačanih sto odstotkov socialnih prispevkov. A so tudi v zvezi s tem odprli več vprašanj, denimo, kaj skrajšani delovni čas pomeni za regres, nadure, nagrado za poslovno uspešnost.
