Pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij se nagibajo v sklepno fazo. Vlada si obeta skleniti stebrna pogajanja že čez dva tedna, dokončni in celovit dogovor s sindikalisti naj bi dosegla do konca junija. »Kaže se volja, da vendarle pridemo do novega plačnega sistema, saj je to skupni interes vlade in večine sindikatov,« je ambiciozni načrt danes komentiral sindikalni pogajalec Branimir Štukelj.
Na današnjih krovnih pogajanjih je bila na sporedu odmevna točka, in sicer vladni predlog dviga plač direktorjev v javnem sektorju. »Direktorske plače požanjejo veliko interesa, pristanejo na naslovnicah, ampak to ne bi smel biti razlog, da se minirajo pogajanja,« je ocenil glavni vladni pogajalec, finančni minister Klemen Boštjančič.
Vsi bi se zgledovali po direktorjih
Štrukelj, ki v pogajanjih vodi pogajalsko skupino Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), mu je načeloma pritrdil. »Zvišanje plač direktorjev ni predmet pogajanj, v katera so vključeni sindikati,« je izpostavil in dodal, da so dvigi nekaterih direktorskih plač vsekakor smiselni, saj ne odražajo zahtevnosti in odgovornosti delovnih mest. »Smo pa vseskozi vztrajali, da plače direktorjev pomembno vplivajo na vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev. Zato je to vprašanje pomembno.« Zamišljeni dvigi zaslužkov direktorjev so znatni, je ugotavljal. »Zato bi utegnili imeti povratni učinek in bi se zahteve javnih uslužbencev zaostrile.« Zelo diferencirani dvigi direktorskih plač po njegovem prepričanju razkrivajo tudi nekoliko drugačen pristop vlade do direktorjev. »Pri javnih uslužbencih je uravnilovka bistveno večja. In to je problematično.«
Boštjančič danes ni želel razkriti podrobnosti zamišljenega dviga direktorskih in funkcionarskih plač. Ključne poudarke iz ene od delovnih verzij vladnega gradiva je v četrtek objavil Večer. Plače poslancev, županov, pravosodnih funkcionarjev in direktorjev javnih zavodov ter agencij bi se v skladu z omenjenim osnutkom dvignile za od 20 do več kot 60 odstotkov.
Najvišja povišica rektorju UL in direktorju UKC
V skladu s posodobljeno verzijo vladnega predloga, s katero so bili danes seznanjeni sindikalisti, bi generalnemu direktorju UKC Ljubljana po prehodu na novo plačno lestvico pripadala za 61 odstotkov višja plača: osnovna bruto plača bi s 3069 evrov narasla na 8072 evrov. Županje in župani bi v povprečju prejemali 44 odstotkov višje plače, ljubljanskemu bi narasla na 6963 evrov bruto. Izrazito visok, več kot 61-odstotni dvig plače bi v skladu z osnutkom razveselil tudi rektorja ljubljanske univerze.
Na ministrstvu za javno upravo so direktorske plače dvigovali ob predpostavki, da morajo biti direktorji najbolje plačani zaposleni v zavodu oziroma ustanovi. Osnovna plača najbolje plačanega javnega uslužbenca z najvišjim položajnim dodatkom bi morala biti vsaj za tri odstotke nižja od direktorske. A hkrati na ministrstvu priznavajo, da marsikje, denimo v zdravstvu, direktorji tudi v novem sistemu ne bodo najbolje plačani, ker nekaterim zaposlenim pripadajo številni dodatki in zaslužki za nadurno delo.
V najvišjem plačnem razredu, tako kot na veljavni plačni lestvici, bi bili tudi v bodoče najvišji predstavniki države: predsednica republike, predsednik vlade, predsednica državnega zbora. Osnovna bruto plača bi se jim postopno zvišala za 2733 evrov bruto ali za 44,8 odstotka, je še poročal Večer. V najvišji plačni razred, tako kot doslej, bosta uvrščena tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Ministrom, ki so sicer z vladnim sklepom vsi uvrščeni v 65. plačni razred, a zanje velja razpon med 63. in 65. plačnim razredom, bi se plača zvišala za od 2197 do 2218 evrov bruto. Od 1718 do 1975 evrov bruto višje plače bi imeli tudi poslanci. Dvig plač bi izpeljali postopoma, v nekaj letih. Boštjančič je včeraj poudaril, da se funkcionarske plače zagotovo ne bodo povišale že v tem mandatu.
Izračuni so narejeni ob predpostavki, da bo imela plačna lestvica 67 plačnih razredov s triodstotnim razponom. Uvrščeni v prvi plačni razred bi dobili letošnjo minimalno plačo 1253,90 evra bruto, vrednost najvišjega, sedemkratnik te, bi znašala 8821,05 evra bruto. Danes je razmerje med minimalno in najvišjo bruto plačo v javnem sektorju približno 1:4.
Vlada predlaga, da bi se reforma udejanjila v treh letih. Sindikalni pogajalci vztrajajo, da se mora proces skleniti že v mandatu te vlade. »Na podlagi povedanega sem zmerno optimističen, da bo do dogovora, upam, tudi prišlo. Nekateri koraki so bili narejeni. Čeprav še kar nekaj vprašanj ostaja odprtih, pa smo si danes vendarle zadali, da se ta pogajanja nekoliko pospešijo,« je dejal vodja pogajalske skupine javnega sektorja Jakob Počivavšek.
