Direktorovanje Vide Znoj je od vsega začetka turbulentno. Prve težave so nastopile, ko je dal premier Robert Golob jeseni 2023 zaradi zamolčanih pesticidov v sadju tedanjo kmetijsko ministrico Ireno Šinko sam razrešiti, glede Vide Znoj pa je pričakoval, da bo to storil ministričin naslednik. Novembra 2023 je sledila afera blatno govedo, ko je morala UVHVVR nemarnemu rejcu vrniti odvzeto govedo, potem ko je inšpektorica odvzem izpeljala popolnoma nezakonito. Januarja 2024 je izbruhnila afera oskubljene kokoši v kletkah in kmalu za njo afera pristen belokranjski ekološki med iz Lidla.
Zadnje tedne pa je vroče zaradi treh psov, ki so lastnici zadali smrtne poškodbe. Dva od njih so dali inšpektorji takoj usmrtiti, tretjo psičko pa so uspavali skoraj mesec dni kasneje – kljub trditvam zaposlenih v zavetišču, da je prijazna in da si ne zasluži smrti. Ker jo je vseeno doletela, se po družbenih omrežjih širijo grožnje in pozivi k maščevanju uradnim osebam. Uprava je zato več deset avtorjev teh sporočil že ovadila tožilstvu, njihov seznam pa še dopolnjujejo, nam je potrdila generalna direktorica. Na vprašanje, ali je zaradi mariborskih psov premier nemara znova izrazil željo, da odide, pa je Vida Znoj odvrnila: »Mene ni nihče neposredno poklical. Ali so poklicali moje nadrejene, pa morate vprašati njih. V tem konkretnem primeru še zmeraj stojim za odločitvijo uradne veterinarke. In mislim, da je bila pravilna.«
Čadonič Špelič: Hladna je kot špricar
Nekatere sodelavce Vide Znoj smo prosili, da bi jo opisali. Najpogosteje so izpostavili slabo komuniciranje z ljudmi, da nerada nastopa pred kamerami, da se zaradi dobrega spomina zlahka nauči na pamet nekaj številk, ki jih zna tudi dobro artikulirati, nima pa vodstvenih sposobnosti, kar skuša kompenzirati z grožnjami ljudem, naučila se je tudi taktizirati in stvari peljati tako, da je všečna politiki …
»Hladna je kot špricar, brez barve, vonja in okusa. Bila je pridna delavka, a nikoli samoiniciativna, zato je nisem videla na vodstvenem položaju. Nima odnosa z zunanjim svetom, lastno stroko in kolektivom. Izkazala se je kot izrazito slab vodja, ki se ne zaveda svojih odgovornosti. Poleg tega me je strokovno razočarala. Kot njena bivša direktorica bi od nje na področju varne hrane pričakovala več. Razžalostilo me je tudi to, da nima hrbtenice, vsaj doslej je ni pokazala, in da je popolnoma sledila navodilom politike, ki niso imela nič skupnega s stroko. Okoli nje se je nabral kader, ki ji ni v pomoč. Tako uprava ždi oziroma je na počasni evtanaziji. Inšpekcija je popolnoma prepuščena sama sebi. In če je tako, lahko pride do tragedije, kot se je zgodilo v primeru mariborskih psov,« je Vido Znoj opisala Vida Čadonič Špelič, ki je UVHVVR vodila v letih 2013 do 2015, še prej pa je bila direktorica veterinarske uprave.
»Delala je pridno, ni pa bila nikoli vpeta v neko odločanje. Njena ekipa deluje tako, da ostajajo karseda neopazni. Radi bi imeli svoj mir. Pohvalno je to, da so se lotili priprave več zakonov in tudi vzpostavitve informacijskega sistema, nekateri odmevni dogodki pa kažejo, da so šli inšpektorji vsak svojo pot. Delajo tako, kot jim narekuje bodisi neki njihov strokovni čut ali sočutje, ne spoštujejo pa pravil, zapisanih v zakonodaji. To, da nihče ne bedi nad njihovimi postopki, je zame nesprejemljivo,« pa meni Andreja Bizjak, dolgoletna direktorica inšpekcije UVHVVR.
Žveglič: Delovanje uprave je daleč od transparentnega
Kritičen je tudi Roman Žveglič, bivši predsednik kmetijske zbornice. Upravi očita, da pri sprejemanju zakonodaje bistveno premalo upošteva veterinarsko in živinorejsko stroko, občutno preveč pa nevladne organizacije. »Bilo je tudi precej razvpitih inšpekcijskih postopkov, ki niso zdržali oziroma so inšpektorji na terenu delali malo po domače in so jim stvari postopkovno padle. Gre za sistemski problem, ki bi ga generalni direktor uprave moral odpraviti,« meni Žveglič. Prepričan je tudi, da je delovanje uprave daleč od transparentnega, še zlasti na področju varne hrane. »Javnost bi morala biti sproti obveščena o neskladnih živilih. Mislim na razvpiti med iz Bele krajine, tudi na kakšen ekološki pridelek znanega ekološkega kmeta, ki je hkrati uradnik na kmetijskem ministrstvu,« je izpostavil Žveglič, medtem ko Janez Posedi, ki je tudi sam vodil upravo, ocenjuje, da generalna direktorica v trenutnih zahtevnih razmerah deluje brez ustrezne podpore, usmeritve ali vizije, ki bi jo morala zagotavljati resorna ministrica.
In kako kritikom odgovarja Vida Znoj? »Upravo sem sposobna voditi vsaj toliko kot moji predhodniki. Mislim tudi, da imam več hrbtenice oziroma se manj pustim vplivati politiki, kot se je morda kdo drug. Vedno se obdaš s kadrom, za katerega misliš, da je kompetenten in dober ter mu zaupaš. Mislim, da je gospod Matjaž Guček strokovno dovolj usposobljen za sodelovanje pri vodenju uprave. Ne nazadnje je bil že v času gospe Čadonič Špelič vodja sektorja. Glede direktorja inšpekcije Fabiana Kosa mislim, da ima strokoven pogled. Z njegovim pristopom sem zadovoljna.«
»No, saj v bistvu nam je nastavila ogledalo«
Eden od pogostih očitkov na račun generalne direktorice UVHVVR je tudi, da rada ustrahuje tiste, ki se javno oglasijo in kaj pokritizirajo. To sem na lastni koži okusila tudi avtorica tega portreta, saj moje članke serijsko prijavlja Novinarskemu častnemu razsodišču (NČR). V osmih izpodbijanih člankih sem opozorila na zapoznelo in nestrokovno komuniciranje uprave, ki medijem ne posreduje popolnih in resničnih informacij, da bi lahko držali ogledalo javnim institucijam in izvajali nadzor nad njihovim delom, kar je ena temeljnih nalog medijev. Uprava skuša s serijskim vlaganjem pritožb na moje članke ogledalo celo razbiti. Pa ne zastonj. Vida Znoj me je NČR prijavljala s pomočjo Odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji, ki smo ji davkoplačevalci za te storitve doslej plačali 4392 evrov.
Vida Znoj zavrača tudi očitke o ustrahovanjih kritikov. »Če bo vaša kritika utemeljena, bom razmislila o njej.« Na vprašanje, ali je kdaj kakšna kritika po njenem mnenju utemeljena, pa je odvrnila: »Če vam povem po pravici in če pustimo tiste vaše članke v začetku, ki se mi niso zdeli korektni, včasih sodelavcem rečem: No, saj v bistvu nam je nastavila ogledalo.«
