Sklade Alfi so ustanovili leta 2017 kot del skupine KF Finance. Njihov naložbeni razred Alfi PE je od začetka leta 2022 prek družbe Alpe V prevzel več veterinarskih organizacij po vsej državi, lani pa je lastništvo prenesel na novoustanovljeno družbo A-VET, veterinarski center, d. o. o. Ta je stoodstotna lastnica Veterinarske bolnice (VB) Slovenska Bistrica, Veterinarske postaje (VP) Šmarje pri Jelšah skupaj z njenimi osmimi poslovnimi enotami, Veterinarskega centra Obala, Veterinarskega centra Gorenjska, A+VET Novo mesto, ZVC Lipej-Šerbec Krško, A-VET Sežana in Veterinarske bolnice Lenart. Kot rečeno, prevzemajo tudi ribniško veterinarsko ambulanto.
Novih prevzemov za zdaj ne načrtujejo
Veterinarske organizacije skupine Alfi delujejo po vsej državi – v Slovenski Bistrici, Lenartu, Šmarju pri Jelšah (kot poslovne enote VP Šmarje tudi dve v Celju ter po ena v Ormožu, Šentjurju, Rogaški Slatini, Podčetrtku, Trbovljah in Zagorju ob Savi), Krškem, Novem mestu, Ribnici, Sežani, Kopru in na Jesenicah. Mojca Pogačar, investicijska menedžerka pri Alfi PE, je za Dnevnik pojasnila, da njihov sklad deluje v sklopu Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki sta ga leta 2017 vzpostavila SID banka in Evropski investicijski sklad. Za naložbe v veterino so se odločili zaradi razdrobljenosti veterinarskih organizacij. Prepričani so, da lahko z vzpostavitvijo veterinarske platforme med drugim zagotovijo visoko kakovost storitev, lažje uvajajo sodobne terapevtske pristope in nudijo strokovno podporo zaposlenim.
Skupina Alfi se je namenila prevzeti večje veterinarske organizacije. Pogačarjeva je za Dnevnik dejala, da A-VET dodatnih nakupov za zdaj ne načrtuje. Cilj je po njenih navedbah razvoj tistih podjetij, ki že delujejo pod njihovim okriljem. Kot sklad zasebnega kapitala so lastniki posamezne naložbe od pet do osem let, ko je podjetje pripravljeno za nadaljnjo rast, ga prodajo. To bodo storili tudi z nastajajočo veterinarsko platformo.
Direktor A-VET je Tomi Rumpf
V lasti A-VET so tudi trgovine Tačka s hrano in opremo za male živali. Kot je razvidno iz spletne aplikacije Erar, so A-VET lani ustanovili Alpe V in šestnajst fizičnih oseb iz prevzetih veterinarskih organizacij. Alpe V ima v A-VET skoraj 70-odstotni lastniški delež, med posamezniki pa je s slabimi šestimi odstotki največji lastnik direktor VP Šmarje pri Jelšah Tomi Rumpf, sledijo mu Aleš Činkole (4,32 odstotka) iz novomeške veterinarske ambulante A+VET, Gregor Gajšek (3,62 odstotka) iz VP Šmarje pri Jelšah ter Dušan Lipej in Metod Šerbec (vsak po 3,58 odstotka) iz zasebnega veterinarskega centra v Krškem.
Od 1. januarja letos je Tomi Rumpf tudi direktor A-VET. S tem se je potrdilo to, o čemer se je v veterinarskih krogih šušljalo že dlje časa – da za Alfijevimi veterinarskimi prevzemi ves čas stoji prav Rumpf, ki naj bi po navedbah naših virov že pred časom napovedoval eno samo veterinarsko organizacijo med Zagrebom in Dunajem. To naj bi bila njegova VP Šmarje pri Jelšah, katere direktor je (z nekaj vmesnimi prekinitvami zaradi direktorovanja v Kobilarni Lipica, v Perutnini Ptuj Topiko v Srbiji, v Zavodu za blagovne rezerve RS in v Farmah Ihan) že vrsto let.
Dodeljene koncesije visijo v zraku
Tomi Rumpf je bil leta 2020 tudi zmagovalec podeljevanja novih desetletnih koncesij za javno veterinarsko službo, ki jo financira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava), zaradi česar je veterinarski boj zanje vselej srdit in izdatno zaposluje tudi sodišča. Veterinarska organizacija s koncesijo ima namreč na trgu precejšnjo prednost pred nekoncesionarji, saj rejci živali veterinarske storitve, ki jih morajo sami plačati, praviloma zaupajo tistim veterinarjem, ki k njim prihajajo kot koncesionarji in po nalogu države med drugim izvajajo sistematični nadzor določenih kužnih bolezni živali, ki so lahko nevarne tudi za ljudi.
VP Šmarje pri Jelšah je uprava leta 2020 podelila koncesijo za javno veterinarsko službo v kar treh upravnih enotah (UE) – šmarski, celjski in šentjurski. Toda upravno sodišče je izdane odločbe za območje UE Celje, UE Šentjur pri Celju ter območje občin Štore, Dobrna in Vojnik odpravilo ter jih vrnilo v ponovno odločanje upravi. Ta je izdala nove odločbe, s katerimi je koncesijo za omenjena območja VP Šmarje pri Jelšah odvzela in jo dodelila konkurenci. Odločitev o tem še ni pravnomočna. Če bo ostalo pri tem, da bo imela Rumpfova veterinarska postaja koncesijo le za šmarsko upravno enoto, bo to zanjo precejšen finančni udarec. Od uprave je namreč v letu 2024 prejela blizu 400.000 evrov denarja.
V tujini v konglomeratih ni koncesionarjev
Morebitna izguba velikega dela koncesijskega območja najbrž ne bi bila pogodu niti skladom Alfi, ki so se pri prevzemanju veterinarskih organizacij osredotočili na koncesionarje, torej na ambulante/bolnice z zagotovljenim delom in sofinanciranjem iz državnega proračuna. V njihovi lasti so namreč poleg Šmarja tudi drugi veliki koncesionarji – VB Slovenska Bistrica, VB Lenart in ZVC Lipej-Šerbec.
Aleksandra Plavšića, direktorja in največjega lastnika podjetja Vets4science, ki ima v Celju veterinarsko ambulanto Zamba, to preseneča. »V tujini so v tovrstne veterinarske konglomerate vključene organizacije, ki se ukvarjajo z zdravljenjem malih živali. Ne poznam primera, da bi bili v njih koncesionarji,« je Plavšić poudaril za Dnevnik. Glede koncentracije veterinarskih organizacij pa je dejal: »V redu je vse, kar izboljšuje kakovost veterine in storitev za stranke. V nekaterih državah to deluje super, v nekaterih pa so veterinarji takšne konglomerate zapustili in zadeve padajo. Ali bo to delovalo pri nas, je odvisno od ljudi, ki so tam zaposleni.«
Strah pred centralizacijo veterine
Skupina Alfi je skušala po naših informacijah pod svojo streho zvabiti še mnoge druge veterinarske organizacije. Za zdaj neuspešno. Veterinarji se bojijo, da bi lahko leta 2030, ko bo uprava razpisala koncesije za novo desetletno obdobje, edini koncesionar ostala skupina A-VET oziroma morebiten novi lastnik, če mu bodo do takrat prodali prevzeta veterinarska podjetja, saj manjše organizacije, ki bi ohranile samostojnost, ne bi bile konkurenčne.
Veterinarje nastajajoča centralizacija podjetij, ki delujejo na tem področju, skrbi tudi zato, ker se utegne zgoditi, da bo sklad iz Ljubljane upravljal in obvladoval velik del slovenske veterine, na terenu pa bi delali ljudje, ki ne bi čutili pripadnosti niti do svojega zaposlovalca niti do imetnikov živali v tistem okolju.
