Na osnutek novele zakona o zaščiti živali, ki so ga v parlamentarni postopek vložili koalicijski poslanke in poslanci s prvopodpisano Meiro Hot, sta se odzvali tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Veterinarska zbornica Slovenije. »Veterinarska stroka z začudenjem in zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na področju zaščite živali. Ugotavljamo, da kot stroka, ki se vsakodnevno ukvarja z zaščito, zdravstvenim varstvom in dobrobitjo živali, s pripravo predloga zakona ni bila seznanjena in k sodelovanju ni bila povabljena,« sta poudarila dekanja fakultete dr. Breda Jakovac Strajn in predsednik zbornice Slovenije dr. Ožbalt Podpečan.

Mačke brez lastnika bodo ostale neoznačene

Na veterinarski fakulteti in v veterinarski zbornici so podrobneje analizirali predlagane zakonske rešitve. Ena od njih je obvezno označevanje mačk. Opozorili so, da predlagatelj zakona ne upošteva realnega dejstva, da obstaja več kategorij mačk. To so mačke, ki imajo lastnika, prostoživeče mačke, ki se v določenem okolju zadržujejo samostojno in nimajo lastnika, in mačke, ki živijo zunaj, a jih ljudje hranijo in občasno poskrbijo zanje, se pa ne opredeljujejo kot njihovi lastniki. Veterinarji poudarjajo, da že veljavni zakon lastnikom mačk omogoča, da jih označijo na predpisani način, od lastnika pa je odvisno, ali se za označevanje odloči ali ne. Hkrati ugotavljajo, da bodo mačke, ki nimajo lastnika, ostale neoznačene, kajti zakonsko določilo obvezuje le lastnike mačk oziroma tiste, ki priznavajo, da so njihovi lastniki.

Veterinarji so kritike usmerili tudi v pooblaščene svetovalce za zaščito živali. To delo bodo lahko opravljali člani nevladnih organizacij s tega področja, ki imajo vsaj srednješolsko izobrazbo in so opravili 40-urni tečaj iz biologije, fiziologije, vedenja in zaščite živali, ter iz predpisov, ki urejajo postopke inšpekcijskega nadzora in upravne postopke. Pooblaščeni svetovalci bodo lahko med drugim fotografirali nepravilnosti in podajali prijave inšpekciji. Zakon določa, da bodo lahko zbrane dokaze pooblaščenega svetovalca in njegove izjave uporabili v inšpekcijskem postopku. V primeru suma mučenja živali, ko je ogroženo njeno življenje, pooblaščeni svetovalec o tem obvesti upravo za varno hrano, ki ga mora v 24 urah seznaniti z ugotovitvami in nadaljnjimi ukrepi. Če se pooblaščeni svetovalec z njimi ne strinja, lahko zahteva ponovno presojo ugotovitev, ki jo opravi tričlanska komisija.

Poseg v pravico do zasebnosti

Veterinarska stroka ima v zvezi s pristojnostmi pooblaščenega svetovalca za zaščito živali vrsto pomislekov. Poudarjajo, da gre v tem primeru za poseg v pravico do zasebnosti, za katerega morajo obstajati utemeljene okoliščine. Nadalje veterinarji opozarjajo, da je neupravičeno slikovno snemanje kaznivo dejanje, ki se lahko kaznuje tudi z zaporno kaznijo do petih let. Iz tega izhaja, da pripravljalci zakona pooblaščenega svetovalca s predlagano zakonsko določbo celo izpostavljajo kazenski odgovornosti.

V zvezi z dokaznim gradivom, ki ga zbere pooblaščeni svetovalec, se veterinarski stroki poraja tudi vprašanje, kaj z njim: ga lahko pooblaščeni svetovalec prosto razpečuje, ga objavi na spletu, kako bo urejeno varstvo osebnih podatkov? V zakonskem predlogu namreč nikjer ne piše, da lahko tako zbrano gradivo pooblaščeni svetovalci izročijo le pristojnim državnim organom. Vse našteto lahko ogrozi zakonitost inšpekcijskega postopka in ukrepanja, izpostavlja veterinarska stroka.

Degradacija veterinarske stroke

Veterinarska fakulteta in veterinarska zbornica tudi opozarjata, da je 24-urni rok, ko mora inšpektor pooblaščenega svetovalca obvestiti, kako bo ukrepal, neživljenjski. »Nemogoče je vsa relevantna dejstva in dokaze zbrati v 24 urah. Uradni veterinar mora končati šestletni študij na veterinarski fakulteti, imeti mora pet let delovnih izkušenj, nato mora opraviti še izpit za inšpektorja, da postane prekrškovni organ. Uradni veterinar, ki je v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru uradna oseba s posebnimi pooblastili, je odgovoren in pooblaščen, da samostojno presoja vse dokaze in vsakega posebej, da ugotovi, katera dejstva se štejejo za dokazana. Diktirati inšpektorju, kaj bo štel za dokazano in kako bo presojal dokaze, je nezakonit poseg v inšpekcijski postopek,« svarita fakulteta in zbornica.

Glede na to, da je zoper vsako odločitev uradnega veterinarja vedno na razpolago redno pravno sredstvo v obliki pritožbe, ki jo presojajo pravniki v okviru drugostopenjskega organa in kasneje sodišča, se sprašujeta, čemu je namenjen nadzor tričlanske komisije s pooblaščencem z najmanj srednješolsko izobrazbo in 40-urnim usposabljanjem. »Po našem mnenju gre za presedan, ki je v neskladju s pravnim redom Republike Slovenije in predstavlja očitno degradacijo ter je znak nespoštovanja veterinarske stroke,« sta v imenu veterinarske fakultete in veterinarske zbornice še zapisala dr. Breda Jakovac Strajn in dr. Ožbalt Podpečan ter dodala, da so predlagane zakonske določbe, ki se nanašajo na pooblaščenega svetovalca za zaščito živali, pravno nevzdržne, nestrokovne in neizvedljive.

Celoten odziv si lahko prenesete v pdf obliki na tej povezavi.