Slovenska javnost bi se s prepričljivo večino strinjala z gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2), izhaja iz javnomnenjske ankete, ki jo je za medijsko hišo Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Kar 68,6 odstotka vprašanih bi gradnjo JEK 2 podprlo, 21,1 odstotka vprašanih bi ji nasprotovalo. Dobra desetina je neopredeljena. Natančnejša analiza podatkov razkriva, da je podpora projektu najnižja med nizko izobraženimi – JEK 2 bi podprla natanko polovica tistih s končano osnovno šolo – in narašča z izobrazbo. Med ljudmi, ki so pridobili univerzitetno diplomo oziroma bolonjski magisterij, podpora projektu presega 74 odstotkov. Projekt nadpovprečno podpirajo mlajši anketiranci (do 30 let); podpora v tej starostni skupini znaša več kot 82 odstotkov. Nekoliko bolj so mu naklonjeni moški kot ženske.
Preberite tudi komentar Anje Hreščak: Duh (jedrskega) časa
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer nad takimi rezultati ni presenečen. »Rezultati so pričakovani,« je komentiral. »Po soočenju z energetsko krizo in posledično višjimi cenami elektrike ljudje drugače gledamo na možne energetske rešitve.« Poudaril je, da si vlada prizadeva ljudi opremiti z vsemi potrebnimi informacijami o projektu JEK 2 – od finančne vrednosti, moči, izvedbe, radioaktivnih odpadkov do varnosti, seveda tudi o njegovih alternativah in končni ceni elektrike – ter jim s tem dati možnost, »da opolnomočeno sodelujejo pri tej pomembni odločitvi za prihodnost«. Državni sekretar za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar je rezultate ankete ocenil kot obetavne in zatrdil, da vlada obravnava jedrsko energijo in pripravo na gradnjo drugega bloka kot projekt visoke prioritete.

Anketirance smo prosili, naj se z oceno od 1 (sploh ne soglašam) do 5 (v celoti soglašam) opredelijo do uporabe jedrske energije za energetske, vojaške in znanstvenoraziskovalne potrebe. Kar 68 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da soglaša z uporabo jedrske energije za energetske potrebe (oceni 4 in 5), le 11 odstotkov vprašanih pa je navedlo, da s tem ne soglaša (oceni 1 in 2). Križanje podatkov razkrije, da so uporabi jedrskih tehnologij za energetske potrebe najbolj naklonjeni mlajši anketiranci. Podatki tudi razkrivajo, da jedrsko energijo in obenem morebitno gradnjo JEK 2 načeloma bolj podpirajo višje izobraženi, bolj pa jima nasprotujejo tisti z nižjo izobrazbo.
Povprečna ocena naklonjenosti uporabi jedrske energije za energetske potrebe je tako zelo visoka, saj znaša 3,86 (na petstopenjski lestvici). Še višja je povprečna ocena naklonjenosti javnosti uporabi jedrske energije za znanstvenoraziskovalne namene oziroma potrebe (4,02), pričakovano pa so ljudje daleč najmanj naklonjeni uporabi jedrske energije za vojaške potrebe (povprečna ocena znaša 1,63). Kar 78,2 odstotka vprašanih taki rabi nasprotuje, podpira jo zgolj 7,1 odstotka. Križanje podatkov razkrije, da uporabi jedrskih tehnologij v vojaške namene izrazito nasprotujejo volilci Levice, proti taki rabi se je opredelilo 95 odstotkov podpornikov te stranke.

Odpadki kot razlog nasprotovanja
Sklepamo lahko, da so radioaktivni odpadki, odsluženo gorivo iz jedrskih elektrarn, eden od omembe vrednih razlogov za nasprotovanje jedrski energiji. Anketirance smo namreč vprašali, kako velik je po njihovi oceni ta problem. Skoraj 60 odstotkov respondentov je odgovorilo, da so radioaktivni odpadki velik oziroma zelo velik problem. Tisti, ki podpirajo gradnjo JEK 2, medtem odpadke dojemajo kot manjši problem kot tisti, ki projektu JEK 2 nasprotujejo.
Najvišji delež podpore jedrski energiji za energetske potrebe so sicer izrazili volilci SD – podpira jo 77 odstotkov. Približno enak delež volilcev te stranke podpira tudi gradnjo drugega bloka JEK. Visok delež podpore uporabi jedrske energije je tudi med volilci SDS (70 odstotkov), najnižji pa je med volilci NSi in GS, a tudi med temi presega 64 odstotkov. Spomnimo, nekdanji minister za infrastrukturo iz vrst NSi Jernej Vrtovec je bil velik podpornik jedrske energije in je v času svojega mandata podpisal tudi energetsko dovoljenje za gradnjo drugega jedrskega bloka v Krškem. Najmanj podpore projektu JEK 2 so medtem, pričakovano, izrazili volilci Levice: z gradnjo drugega bloka bi soglašalo dobrih 63 odstotkov volilcev te stranke, petina bi projektu nasprotovala, ostali so neopredeljeni.
